Torek, 10. 5. 2016, 6.00
7 let, 2 meseca
Luka Koper državi: Nimate dostopa v pristanišče
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,83
4
Javno obtoževanje, drugi tir, kadrovanje, sindikalni boj za člane … Vojna med Luko Koper in Slovenskimi železnicami (SŽ), dvema velikima logističnima skupinama v večinski državni lasti, se zdaj stopnjuje tudi na račun države, ki ji zadeve uhajajo iz rok. Bo gordijski vozel parcialnih interesov skušala presekati z novimi kadrovskimi spremembami?
Na državni direkciji za infrastrukturo, ki vodi 200 milijonov evrov vreden projekt modernizacije obstoječe železniške proge med Divačo in Koprom, so sredi aprila prejeli nenavaden dopis.
Iz Luke Koper so direkcijo, ki spada pod okrilje ministrstva za infrastrukturo, obvestili, da ji preklicujejo dovoljenje za dostop na območje koprskega pristanišča.
To so storili le dan po tem, ko so se na območju ranžirne postaje v Luki Koper že začela dela pri nadgradnji elektronskih signalnovarnostnih naprav. Po naših podatkih so varnostniki, ki jih je najela Luka, uslužbencem direkcije odvzeli dovolilnice. Projekt, ki ga Slovenija financira tudi z evropskim denarjem, se je zato za nekaj dni zaustavil.
Ranžirna postaja Sermin:
Kako je mogoče, da družba v večinski državni lasti enemu od organov te države čez noč prepove dostop do ozemlja pristanišča, kjer želi ista država izpeljati investicijo za izboljšanje pretočnosti železniškega tovornega prometa?
Kdo se igra z 250 milijonov evrov vrednim projektom?
Leta 2010 se je država lotila projekta modernizacije proge med Divačo in Koprom. V skoraj šestih letih je posodobila in dogradila 28 kilometrov tirov in 121 kretnic, postavila je signalnovarnostne in elektro napajalne naprave, zgradila nove postaje in nadvoze.
Vse le z enim ciljem: povečati zmogljivost za zdaj edine železniške povezave med koprskim pristaniščem in zaledjem.
Toda s projektom, ki bi moral biti končan poleti, se je zataknilo tik pred ciljem – na območju Luke Koper, natančneje na njeni ranžirni postaji. Gre za ozemlje pod okriljem dveh družb: SŽ Infrastrukture, ki je v lasti Slovenskih železnic (SŽ), upravlja pa železniške tire, in Luke Koper.
Tej pravico do upravljanja območja, ki velja za carinsko, daje koncesijska pogodba z državo.
Res nepopravljive posledice?
Povod za nov spor med Luko in SŽ, dvema podjetjema v lasti države, se zdi banalen. Kot je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili, so v SŽ Infrastrukturi sredi aprila Luko Koper obvestili o urniku izvedbe del pri postavljanju novih kretnic in drugih signalnovarnostnih naprav.
Ta očitno ni ustrezal odgovornim v Kopru, ki so zahtevali, da "se dela izvaja enako kot do zdaj in nespremenjeno". "Vaši enostranski posegi bodo imeli nepopravljive posledice," so SŽ Infrastrukturi še sporočili iz Luke. Uslužbenci direkcije in izvajalec del (GH Holding in nemška družba Thales) so morali dela prekiniti.
Prvi mož SŽ Dušan Mes ni želel komentirati, zakaj so se dela zamaknila.
Uradnih pojasnil o podrobnostih spora iz Luke Koper, ki jo vodi Dragomir Matić, nam včeraj ni uspelo dobiti. "Operativni skupini na ravni direkcije in Luke sta dosegli dogovor o nadaljevanju del. Zaplet je posledica nespoštovanja predhodnega dogovora, kar naj bi bilo zdaj rešeno," so pojasnili v Luki.
Direktor direkcije za infrastrukturo Damir Topolko je potrdil zamik pri delih, ni pa ga želel podrobneje komentirati. Prav tako ne generalni direktor SŽ Dušan Mes.
V ozadju je mogoče slišati več neuradnih razlogov za zaplet. Avtomatizacija razvrščanja vlakov, premikov in drugih procesov na ranžirni postaji bi brez dvoma vodila v zmanjšanje števila delovnih mest. Domnevati gre, da investicija zato zagotovo ni v interesu luških sindikatov, ki imajo pri upravljanju Luke Koper vedno večjo vlogo.
Ko se prepirata Luka in SŽ, stranke odhajajo
Prav tako ne gre prezreti dejstva, da gre še za enega v vrsti konfliktov na relaciji SŽ–Luka Koper. Ti so že prerasli v vojno, ki zdaj očitno prehaja na pleča države.
Samo v zadnjih mesecih sta se SŽ in Luka Koper zapletla v serijo javnih obračunov. Najprej decembra lani zaradi dvodnevne zapore proge Divača–Koper ob nujnih vzdrževalnih delih in nato še mesec dni pozneje, ko so SŽ na vseh mejnih postajah ustavile sprejemanje tovornih vlakov iz sosednjih držav.
Februarja naj bi bili zastoji na obstoječi železniški progi krivi tudi za odločitev nemškega Daimlerja, da pet vlakov z mercedesi namesto v Koper pošlje v nemško pristanišče Bremerhaven.
Sindikalni boj za člane med Luko in SŽ
Ne gre dvomiti, da so Luki Koper spori s SŽ prišli prav na dveh frontah. Z argumentom izrednih razmer uprava in nadzorni svet Luke Koper državo že nekaj časa bolj ali manj agresivno prepričujeta o nujnosti gradnje drugega tira proge med Divačo in Koprom.
Na uradna pojasnila Luke Koper, ki jo vodi Dragomir Matić, še čakamo.
Druga fronta je sindikalna. Po naših podatkih so luški sindikati spore s SŽ skušali izkoristiti za povečanje svoje moči znotraj logistične panoge. Že pred časom naj bi želeli ustanoviti nov sindikat, ki bi pod svoje okrilje prevzel več premikačev in drugih članov železničarskih sindikatov.
Toda agresivna taktika (februarja so v Kopru ustanovili celo krizni štab, kar je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič označil kot pretiravanje) bi se lahko Luki vrnila kot bumerang.
Zakaj Luka blokira projekt, ki bi povečal pretočnost tira?
Medtem ko ministrstvo išče model financiranja projekta, se v Kopru vnaprej na vse pretege upirajo vsem ponujenim rešitvam: od gradnje 27 milijonov evrov vrednega izvlečnega tira do modela javno-zasebnega partnerstva, ki bi vključeval sodelovanje Luke.
Zdaj so se z državo zapletli v spor zaradi investicije, ki bi pretočnost obstoječega tira povečala za 50 odstotkov, torej bi Luki brez dvoma koristila. Zaradi teh stališč in radikalizacije javne razprave naj bi v Luki že pred časom izgubili tudi del naklonjenosti predsednika vlade Mira Cerarja, ki gradnjo drugega tira podpira.
Tudi zato ne preseneča, da naj bi na Slovenskem državnem holdingu (SDH) že razmišljali o morebitnih zamenjavah nekaterih članov nadzornega sveta Luke Koper na letošnji skupščini družbe. Njegovi predsednici Alenki Žnidaršič Kranjc naj bi očitali preveliko vpletanje v operativno vodenje Luke Koper in spodbujanje konfliktov.
Brez pozornosti SDH pa ni ostala niti hitra zamenjava člana uprave Tineta Svoljšaka, ki je Luko Koper po nekaj mesecih dela in v nikoli pojasnjenih okoliščinah zapustil v prvi polovici lanskega leta.
Neznanke projekta drugi tir: financiranje, partnerji in direktor
Projekt drugega tira še vedno obstaja zgolj na papirju. Glavni razlog je denar, zaradi česar še vedno ni znano, ali in kdaj se bo sploh začela gradnja projekta, ocenjenega na 1,4 milijarde evrov. Prav tako ne, kdo bo opravil revizijo projekta, saj ministrstvo za infrastrukturo še vedno ni naredilo izbora med petimi ponudbami, prispelimi na razpis.
Še vedno je odprto tudi vprašanje, kdo bo direktor podjetja 2TDK, ki bo gradilo in upravljajo drugi tir.
Načrti ministra Petra Gašperšiča za gradnjo drugega tira predvidevajo dva modela javno-zasebnega partnerstva – finančno zahtevnejši, po katerem država plačuje razpoložljivost drugega tira, in model, ki vključuje sodelovanje Luke Koper, čemur se v Kopru upirajo.
Omenja se tudi interes Madžarske, Slovaške in Češke za sodelovanje pri projektu, saj je Luka Koper ključno pristanišče za te srednjeevropske države. Iskanje zasebnega vlagatelja, ki bi dobil delež v Luki, otežuje dejstvo, da bo moral z morebitno privatizacijo družbe, ki je v strategiji upravljanja premoženja opredeljena kot strateška naložba države, soglašati državni zbor.
Pregled lobističnih stikov kaže, da se do zdaj med interesenti pojavljajo le finančni investitorji kot posojilodajalci. Ti do zdaj niso dobili kaj prida pozornosti države, saj v vladi ocenjujejo, da lahko ta sama dobi poceni vire financiranja, išče pa način, kako bi izposojeni denar v prihodnjih letih vračala.
4