Pravni nasvet
Četrtek, 18. 7. 2024, 22.16
4 mesece
Pravni nasvet
Morajo dediči res vrniti vso socialno pomoč in še več? #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,11
Brat je 16 let prejemal socialno pomoč, ker je bil zaradi bolezni nesposoben za delo. Zadnja štiri leta pred smrtjo je bil v pokoju. Ali sva z bratom kot dediča res oproščena vrnitve vse socialne pomoči? Brat je živel v stanovanju, kjer je bil polovični lastnik. Stanovanje je zdaj vredno približno 110 tisoč evrov, tako da je njegovo polovično premoženje vredno 55 tisoč evrov. Ni imel družine, le brat in jaz sva dediča. Kakšne možnosti imava? Marija S.
Pravnik na dlani odgovarja:
Postavili ste precej aktualno vprašanje; 128. člen Zakona o dedovanju (ZD) določa omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu v prvem odstavku določa:
Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine.
Novi Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) je to vračanje precej omilil in tako ta obveza ne velja več za vsakega dediča. Dedičem ni treba več vračati celotne socialne pomoči, ki jo je prejel zapustnik. Če jo je prejemal manj kot eno leto, pa so vračila oproščeni v celoti.
Vračilo socialne pomoči in varstvenega dodatka dedičev ob dedovanju je dovoljeno v primeru, da je umrli imel premoženje. Takrat lahko država ali občina, ki je umrlemu plačevala socialno pomoč oz. varstveni dodatek, zahteva zmanjšanje dedne mase za višino te pomoči. Tu velja tudi, da je prejeta pomoč pomagala ohraniti vrednost premoženja umrlega (dedne mase) in je zato država oz. občina upravičena do dela dediščine.
To pomeni, da se celotna dedna masa zmanjša za vsoto prejete pomoči oz. del prejete socialne pomoči, kot to določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ostanek dediščine pa se razdeli med dediče. Dedujejo lahko tudi celotno premoženje, če prejeto pomoč vrnejo sami. V posameznih primerih, ko bi takšno vračilo materialno ogrozilo dediče, lahko ti od pristojnega centra za socialno delo (CSD) zahtevajo oprostitev tega vračila.
Obveza vračila varstvenega dodatka oz. socialne pomoči ne velja za dediče tistih upravičencev do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki jim je bila pomoč dodeljena in niso imeli v lasti stanovanja ali stanovanjske hiše (v katerem oz. kateri so dejansko bivali in so imeli prijavljeno stalno prebivališče), katerega oz. katere vrednost bi presegala 120 tisoč evrov.
V primeru, da je dedič zavezan k vračilu, je na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, vračilo omejeno le na dve tretjini prejete pomoči (varstvenega dodatka, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih plačilu oziroma doplačilu pravic družinskega pomočnika).
Na podlagi povedanega menimo, da z bratom nista zavezana k vračilu prejete socialne pomoči pokojnemu bratu, saj ni imel premoženja, da bi morali vračati prejeto. Premoženje prejemnika socialne pomoči mora znašati več kot 120 tisoč evrov, kar pa v primeru vašega brata ni doseženo. Po našem mnenju bosta torej podedovala celoten bratov delež od nepremičnine.
Za denarno socialno pomoč, prejeto v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev. Če je zapustnik pomoč prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za tretjino od preostalih mesečnih zneskov prejetih pomoči.
Kot izhaja iz 4. člena omenjenega zakona (ZSVarPre-E), pa se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu v obdobju od začetka uporabe zakona, torej od 1. februarja 2017, omeji v vrednosti pomoči, ki jo je zapustnik prejel, ker je imel v lasti stanovanje, v katerem je dejansko prebival ter imel prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost je presegala 120 tisoč evrov, in ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati.
Ob tem na ministrstvu dodajajo, da skladno s 142. členom zakona, ki ureja dedovanje, dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, pri čemer se Republika Slovenija na podlagi prvega odstavka 129. člena zakona, ki ureja dedovanje, lahko odpove pravici do povračila pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi razpolaganje z zapuščino za Republiko Slovenijo predstavljalo breme in nesorazmerne stroške.
