Četrtek, 2. 11. 2023, 22.46
7 mesecev, 3 tedne
Nepremičnine in Maribor: To so številke, o katerih lahko Ljubljančani samo sanjajo
Bi kupili 111 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču mesta za 200 tisoč evrov? V Mariboru je to mogoče. In nič posebnega. Neverjetno poceni, v primerjavi z Ljubljano, so v štajerski prestolnici tudi samostojne enodružinske hiše. Te, če so takoj vseljive, menjajo lastnike za okoli 250 tisoč evrov, pravi nepremičninski posrednik Milenko Boroja.
"Danes bi dejal, da se je trg nepremičnin v Mariboru z vidika cen ustalil. Ljudje, ki prodajajo nepremičnine, so namreč dojeli, da realno postavljena cena omogoča hitrejšo prodajo. Seveda so še vedno ljudje, ki, namesto da bi jih prodali, nepremičnine prodajajo," o dogajanju na nepremičninskem trgu štajerske prestolnice pravi nepremičninski posrednik Milenko Boroja.
Po njegovih besedah pa se visoke obrestne mere za posojila in strah pred recesijo poznata na prometu. "Vsi tisti, ki so nepremičnine kupovali ali želeli kupiti s posojilom, so se ustavili. Sicer so še vedno posamezniki, ki rešujejo svoj stanovanjski problem in so pripravljeni tudi na višje mesečne izdatke za posojila. Seveda na začetku, kasneje bodo najverjetneje spremenili svoj pogled," poudarja Boroja.
Da je promet z nepremičninami upadel tudi v Mariboru, pri svojem delu opaža tudi pooblaščeni cenilec vrednosti nepremičnin Tadej Čakš. "V Mariboru po našem mnenju celo največ od večjih mest, cene pa po drugi strani v Mariboru še vedno malce rastejo. Povprečna cena je zdaj približno 2.100 evrov na kvadratni meter. Pred leti je bila dosti nižja povprečna cena oziroma osnova takrat, zato je v zadnjih treh letih zaznati tudi tako visoko rast, vsaj 40-odstotno," svoje izkušnje izpostavi Čakš in še enkrat izpostavi, da se rast cen v Mariboru še ni ustavila: "Cene hiš in stanovanja še malenkost rastejo, ampak je stopnja rasti nižja kot je bila v obdobju 2020–2022."
Stanovanja vs. hiše: To se bolje prodaja
"Več se zagotovo proda stanovanj. V promet pa gredo predvsem novogradnje oz. novejša stanovanja na dobrih lokacijah in manjša do srednje velika stanovanja, prav tako na dobrih in zaželenih lokacijah," pojasnuje Čakš.
"V znajdem času opažamo, da hiše v Mariboru nimajo prave cene. Gre za hiše iz 60. in 70. let preteklega stoletja. Take hiše se prodajajo po enakih cenah kot trisobna stanovanja. Takoj vseljive hiše gredo po okoli 250 tisoč evrov, take, ki potrebujejo še velik vložek za prenovo, pa po okoli sto tisoč evrov," razloži Boroja.
Po njegovih besedah gredo za med predvsem stanovanja, in sicer dvosobna in trosobna. "Zanimanje za zadnje se konča nekje pri ceni 180 tisoč evrov," pravi Boroja, ki pa hkrati opozarja vse prodajalce: "Če prodajamo rabljeno stanovanje za ceno novega stanovanja, posla ne bo. Razen če se najde kupec, ki želi imeti stanovanje ravno na tej lokaciji."
Novogradnje in Maribor
"Večjih projektov novogradenj z večjim številom stanovanj v Mariboru in okolici ni zaznati, več je manjših projektov (gradnje vila blokov …) ter v okolici Maribora manjši projekti gradenj stanovanjskih hiš. Cene se gibljejo od približno 2.200 evrov do približno 2.600 evrov brez davka na dodano vrednost. Se pa vse, kar se zgradi, dokaj hitro oziroma kar hitro proda," o novogradnjah v Mariboru pravi Tadej Čakš.
"Maribor se je v zadnjih desetih letih zelo spremenil, gradbinci so končno prepoznali, da ima Maribor potencial. Končno imamo dobre novogradnje na dobrih lokacijah v mestu," pa pravi Boroja.
To so kupci nepremičnin
"Kupci so pretežno Slovenci, in to ne samo Mariborčani, vendar tudi iz Celja, Ljubljane in z Obale," pojasnjuje Čakš. "V zadnjem času beležimo trend t. i. vezanih poslov. Ljudje prodajajo nepremičnino, v kateri trenutno živijo, in kupujejo novo," dogajanje vidi Boroja. Oba pa opažata porast tujih kupcev, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije.
"Narašča število tujcev, ki kupujejo stanovanja v Mariboru. Razlog za to se skriva v prihodu delovne sile iz drugih držav, predvsem z Zahodnega Balkana, in po določenem času si ti zaposleni želijo kupiti svoje stanovanje," pravi Boroja. "Tuji kupci prihajajo pretežno z Balkana, manj je kupcev iz sosednje Avstrije, Madžarske, Italije …" pa pravi Čakš.
Posojilo ali gotovina?
Tako Čakš kot Boroja opažata, da so visoke obrestne mere za posojila odgnale veliko kupcev. "Še vedno se več nepremičnin kupi s posojilom, ampak je ta delež manjši kot v preteklosti, povečal se je namreč delež teh, ki kupujejo z gotovino," pravi Čakš.
"Veliko je tudi ljudi, ki kupujejo novo nepremičnino po pravilu pol-pol. Polovico vrednosti nepremičnine bodo plačali z lastnimi sredstvi, drugo polovico pa s posojilom. Lani in predlani je bilo veliko več ljudi, ki so kupovali nepremičnine le s posojilom," pa pravi Boroja in dodaja: "Veliko je tudi mladih kupcev, ki rešujejo stanovanjski problem in so zato pripravljeni večji del dohodka nameniti poplačilu posojila."
Maribor kot investicijska priložnost
"Pred dvema letoma smo zaznali rast investicijskih nakupov nepremičnin v Mariboru, kupci so bili Slovenci iz drugih delov države. Investicijski kupci so videli priložnost predvsem v oddajanju. Danes pa je zaradi višjih cen vse manj takih kupcev," na vprašanje, ali Slovenci vidimo nepremičnine kot investicijsko priložnost, pravi Boroja.
"Malo manjši pa je upad posameznikov, ki želijo svoj denar samo 'parkirati' in od nepremičnine ne pričakujejo nobenih donosov, razen rasti vrednosti skozi čas," dodaja Boroja, ki med takimi kupci srečuje predvsem športnike in uspešne podjetnike.