O ugodnih posojilih, tudi po dokapitalizaciji, lahko samo sanjamo

Sanacijo slovenskega bančnega sistema vsaj za zdaj davkoplačevalci, ki smo decembra tri državne banke dokapitalizirali z okoli tremi milijardami evrov, ne občutimo, predvsem ne pri stanovanjskih posojilih. Vse tri državne banke, NLB, NKBM in Abanka, ki v primerjavi s preostalimi bankami na trgu sicer ponujajo konkurenčna stanovanjska posojila, tako niso spremenile pogojev pri financiranju nakupa nepremičnine. Pribitki na euribor namreč ostajajo približno enaki kot pred dokapitalizacijo in znašajo okoli tri odstotne točke.

Slovenske banke težko dostopajo do dolgoročnih virov Kot pojasnjujejo na NLB, NKBM in Abanki, se vse banke iz slovenskega bančnega prostora soočajo z zaostrenimi pogoji na mednarodnih finančnih trgih, ki trajajo že vse od začetka finančno-gospodarske krize. "Ne glede na dokapitalizacijo in izboljšano bonitetno oceno NKBM še vedno velja, da je dostop do dolgoročnih finančnih virov še zmeraj otežen oziroma je dostop, glede na obdobje pred krizo, mogoč le pod zaostrenimi pogoji. Predvidevamo, da izhod iz tega ne bo trenuten, ampak gre za proces, ki bo trajal še nekaj časa. Glede na to ne moremo napovedati, kdaj bodo na razpolago viri, ki bi omogočali tako ugodno financiranje stanovanjskih posojil kot v predkriznem obdobju," so nam sporočili iz NKBM.

Kapital banke ima pomembno vlogo, a ne odločilne Na naše vprašanje, zakaj pribitki ostajajo enaki kot pred dokapitalizacijo, saj imajo danes kapitala dovolj, so nam na Abanki odgovorili. "Kapital banke ima pri dajanju posojil pomembno vlogo, vendar na cene stanovanjskih posojil vplivajo še številni drugi, ravno tako pomembni dejavniki, kot so: dostopnost do dolgoročnih virov sredstev, ročnost posameznega posojila, vrednost nepremičnine, zastavno razmerje, razmere in stanje nepremičninskega trga, konkurenčno okolje." Ali se bodo pribitki v krajšem časovnem obdobju znižali, nam na omenjenih dokapitaliziranih državnih bankah niso odgovorili.

Pribitki ostajajo visoki zaradi strahu pred vnovičnim padcem cen nepremičnin Upravljavec premoženja pri NFD Izidor Jerman pa pravi, da cene na slovenskem nepremičninskem trgu še vedno padajo in da je to tudi eden izmed razlogov za visoke pribitke. "Pribitki za stanovanjska posojila ostajajo visoki tudi zaradi bojazni pred nadaljnjim padanjem cen nepremičnin. Padec pribitka lahko pričakujemo šele v trenutku, ko bo splošno mnenje, da so cene nepremičnin dosegle dno."

Banke stremijo k višanju neto obrestnih mer Slovenske banke so v fazi čiščenja posojilnega portfelja in višanja neto obrestnih marž z namenom izboljšanja poslovnega rezultata in s tem krepitve kapitala, pa pravi ekonomist Sašo Stanovnik, ki dodaja: "To počnejo z vse nižjimi depozitnimi obrestnimi merami na eni strani in bolj ali manj ohranjanjem pribitka na posojila. Pri nas sicer dolgoročno lahko pričakujemo nižanje teh pribitkov, a na to letos še ne bi računal."