Ponedeljek,
14. 10. 2019,
19.28

Osveženo pred

5 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,00

6

Natisni članek

Natisni članek

DARS SCT

Ponedeljek, 14. 10. 2019, 19.28

5 let, 1 mesec

Po stečaju SCT Dars še vedno ni poplačal izvajalcev #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,00

6

Družba za avtoceste (Dars) je v dogovoru z NLB delavce in podizvajalce propadlega SCT-ja prikrajšala za 10 milijonov evrov. Da banka v stečaju imperija Ivana Zidarja ne bi nasedla še bolj, kot je, so zadnjih osem let raje žrtvovali izvajalce del. O tem je danes posebej za Planet po osmih letih spregovoril član prve uprave Darsa, danes upokojeni Stanko Štrajn.

Dars je ob stečaju gradbenega velikana leta 2011 namreč zadržal skoraj 11 milijonov evrov kot garancijo za odpravo napak. Čeprav bi to garancijo pozneje lahko unovčil in poplačal podizvajalce, se to niti po osmih letih ni zgodilo v celoti. Nekateri še vedno zaman čakajo na zadoščenje. Preverili smo, ali je ta denar še vedno na Darsu. Zadržanih sredstev naj bi tako bilo le še za slab milijon.

Izkušnja z gradbenim mogotcem Ivanom Zidarjem je ena najdražjih šol za zagovornike nacionalnega interesa. Še leta 2009 je bil Zidar z 800 tisoč evri prejemkov najbolje plačani slovenski menedžer. Le dve leti pozneje je za njim in njegovim SCT ostala stotnija neplačanih delavcev. Čeprav denar – okoli 10 milijonov evrov – čaka pri naročniku gradbenih del, državnem Darsu.

"Dars ima še vedno zadržana sredstva, ki jih še vedno ni nakazal v državno maso, po mojem prepričanju neupravičeno pleni denar SCT za pokrivanje njegovih odškodninskih odgovornosti," pove Stanko Štrajn, član prve uprave Dars.

Prenašanje insolventnosti na podizvajalce je velikim gradbincem omogočila tudi država

Drugi tir, cestni križ, predor Karavanke. Konjunktura se bliža koncu, slovenski karteli pa ponavljajo napake predhodnikov, na bližajoči se požar opozarja ekonomist Maks Tajnikar. "Če bomo te projekte in stanovanjsko gradnjo osredotočali na domača gradbena podjetja, bomo imeli čez pet let znova preveč močnih gradbenih podjetij, ki ne bodo imela trga. Izkušnje od leta 2004 do 2008 kažejo, da domača podjetja niso šla na tuje trge, zato so v krizi končala v stečaju," pojasnjuje Tajnikar.

Prenašanje insolventnosti na podizvajalce je velikim gradbincem, kot je bil SCT, omogočila tudi država. Dars ne samo, da ni hotel unovčiti bančnih garancij pri NLB za poplačilo podizvajalcev. Še več, skupaj z NLB, oba takrat še v avtonomnih rokah države, sta ščitila predvsem lastne interese, razlaga Štrajn.

"NLB je izpolnil tisto, kar je bilo v interesu Darsa, na majhne upnike pa so pozabili," opozarja Štrajn.

Podizvajalci na pomurski avtocesti oškodovani za pet milijonov evrov

Za pet milijonov evrov so bili denimo oškodovani podizvajalci na pomurski avtocesti. Na podlagi pogodbe bi jih moral izplačati Dars, ker SCT ni izpolnil svojih obveznosti. A tedanja šefinja državnega cestninarja Mateja Duhovnik je bila odločna: istih del ne bomo plačali dvakrat.

Zanimiv je pogled na tabelo gradbincev v stečaju, katerih podizvajalci so v obdobju od 2014 do 2017 še imeli odprte denarne zahtevke do Darsa. Največji kos zahtevajo prav SCT-jevi upniki. Stečaj traja že sedem let, a kljub dolgotrajnemu pravdanju še vedno ni jasno, kako poiskati izhod iz labirinta.

"V stečaju zelo težko profitiraš"

"Če nekdo misli, da lahko v stečaju profitira, potem verjetno greši. V stečaju zelo težko profitiraš. Ker podjetje, ki gre v stečaj, ne ustvarja novih dobičkov, več ali manj gre za packanje stvari. Če podizvajalec pričakuje, da bo plačan v kratkem času, se mora zavedati, da bodo potrebna leta, in v tem je težava," še opozarja Tajnikar.

Imamo ene najdražjih cest, še vedno nezgrajeno urgenco in pomanjkljive avtocestne priključke. Za povrh pa še luknjo v bančnem sistemu. Zaradi skoraj izključno dolžniškega financiranja so številni domači gradbeni velikani končali s plesom opek, betona in milijonov ter zapečatili usode številnih. Denar pa zdaj odteka v tujino.

"Čutijo se posledice z izgubo referenc in strokovnega kadra, ki je bil včasih sposoben te projekte izpeljati. Ljudje so se razgubili. To je velika, nacionalna škoda za državo," pripoveduje Oskar Komac iz Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti.

Kaznivega dejanja do zdaj ni prijavil še nihče. Škodo upnikom SCT pa mora Dars poravnati na podlagi sodnih odločb in nazadnje še ob aktualni ugotovitvi računskega sodišča, da jih je oškodoval v interesu NLB.

Tik pred zaključkom redakcije pa so nam z Darsa zanikali kakršnokoli oškodovanje SCT-jevih upnikov in da so v okoli 25 tožbah poplačali že skoraj vse terjatve. Zadržanih sredstev naj bi tako bilo le še za slab milijon.