Četrtek, 14. 4. 2016, 19.21
7 let, 2 meseca
Podjetnik Batagelj o ministru Mramorju: Zanimajo ga le številke
Vladni predlog davčnih ukrepov ne bo bistveno reformiral davčnega sistema in ne bo bistveno izboljšal slovenskega poslovnega okolja, so se strinjali govorci na okrogli mizi v okviru dogodka Dnevi računovodij 2016.
Okrogle mize z nazivom Kako prenoviti davčni sistem? bi se morala udeležiti tudi državna sekretarka Mateja Vraničar Erman, desna roka ministra Dušana Mramorja za vodenje davčne politike. A v zadnjem hipu so se z ministrstva opravičili, da ima druge obveznosti.
Nižji davki lahko celo povečajo izplen
Sodelujoči so se strinjali, da bi morala biti primarna usmeritev davčne politike povečati bazo davkoplačevalcev. Pri tem je Matjaž Prusnik iz Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije spomnil, da lahko v nekaterih primerih z znižanjem davčne stopnje dosežemo tudi večji davčni izplen. "Pri nas pa do tega spoznanja še nismo prišli in samo matematično množimo zdajšnjo davčno osnovo z novo davčno stopnjo in mislimo, da bo s tem večji izplen. Pogrešam razmišljanje v smeri, kako povečati davčno osnovo."
Ministrova ljubezen do številk
Beseda je nanesla tudi na pravkar objavljene obrise drugega poskusa Mramorjeve davčne reforme, ki med drugim predvideva nov dohodninski razred in davčne olajšave za nagrajevanje zaposlenih, denimo nižjo obdavčitev božičnice.
"Prave rdeče niti ni," o predlogih meni Marjan Batagelj, ki upravlja Postojnsko jamo. Po njegovem mnenju bi morala Slovenija stremeti k ustvarjanju privlačnejšega poslovnega okolja in sprejeti celovito davčno reformo. "Z malimi, postopnimi ukrepi je politika všečna določenim interesnim skupinam, bistvenega učinka pa ni."
Na vprašanje, ali je morda razlog v tem, da Mramor nima dovolj politične podpore koalicije - spomnimo, da je koalicija raztrgala njegov lanski predlog mini davčne reforme -, je dejal, da se zdi, kot da je vlada upravljanje z javnimi financami v celoti prepustila finančnemu ministru in si s tem noče mazati rok.
Mramor pa po njegovem mnenju preveč poudarja finančni in ne toliko vsebinski vidik ukrepov. "Njegov cilj je le uravnotežena bilanca, po mojem mnenju je preveč finančno-računovodski, zanimajo ga le številke. Malo je vendarle treba tvegati," razlaga Batagelj, ki deluje v skupini delodajalcev, s katerimi se ministrstvo posvetuje glede potrebnih ukrepv.
"To ni reforma, je poskus ugajanja vsem stranem," o predlaganih davčnih ukrepih pravi Matjaž Prusnik iz Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Želja ugajati vsem
S podjetnikom se strinja tudi Prusnik. "To ni reforma, je poskus ugajanja vsem stranem. Zadeva nima vizije, kako spreminjati stvari, ampak samo gasi požar," je kritičen do predlaganih ukrepov.
O tem, ali bo davčna reforma vplivala na zaposlenega s povprečno plačo, pravi, da je prezgodaj, da bi delali kakršnekoli projekcije. Sam vidi največji problem v konkurenčnosti Slovenije. "Globalno konkurenčnejšega gospodarstva ne moremo doseči samo s premikanjem dohodninskih razredov. Treba se je vprašati, kako je z delovnopravno zakonodajo, kako je s prispevnimi stopnjami," je dejal, a konkretnejših ukrepov, kako to udejanjiti, ni podal.
4