Ponedeljek,
4. 8. 2014,
13.53

Osveženo pred

7 mesecev, 4 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Dušan Olaj Gea College študij podjetništvo intervju

Ponedeljek, 4. 8. 2014, 13.53

7 mesecev, 4 tedne

Podjetnik, ki je z enim samim izdelkom osvojil svet

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Poslovnež Dušan Olaj je samo z enim izdelkom osvojil svet. Za sabo ima več kot 1.200 sklenjenih pogodb, vendar se njegova pot nadaljuje, tudi z iskanjem novih znanj.

Pogovarjali smo se z enim najuspešnejših poslovnežev v Sloveniji, ki je s svojim podjetjem Duol, ki izdeluje montažne objekte, presegel marsikatero poslovno mejo Slovencev, njegov trg seže od Latinske Amerike, Sovjetske zveze, Skandinavije do zalivskih držav. "Nikoli ne reci ne," je eno glavnih vodil v njegovem načinu poslovanja, ki vedno znova išče nove poti, svoje znanje pa je kljub večletnim izkušnjam nadgradil tudi na zasebni fakulteti za podjetništvo Gea College.

Zakaj ste izbrali ravno Gea College, ne kakšne druge šole podobne usmeritve? Z Gea Collegeem se srečujemo že dvajset let, tja smo tako jaz kot moji kolegi v podjetju že prej hodili na posamezne specialistične tečaje, na coachinge o vodenju, ravno zato je bil Gea College zame logična izbira. To je šola s tradicijo in pravim znanjem. To je tisto, kar je pretehtalo.

Ali ste znanje, ki ste ga do zdaj pridobili na fakulteti, že uspešno uporabili tudi v praksi? To je bistvo. Prednost tega študija je ravno v tem, da lahko znanje uporabiš praktično vsak dan. Kar izveš na Gei, lahko takoj uporabiš v praksi. To je največja dodana vrednost. V prakso lahko preneseš nova znanja, strategije, pomembna se mi zdi tudi dinamična izmenjava mnenj.

Vas sošolci na fakulteti prosijo za kakšen nasvet? Radi pomagate mlajšim kolegom? Moj moto je, da je mreženje eden od pomembnejših elementov uspeha. Se pravi izmenjava in kroženje informacij. Ko me sprašujejo, katera je največja skrivnost mojega uspeha oziroma bogastva, vedno odgovorim, da izkušnje. Za nami je več kot 1.200 pogodb in tudi 1.200 kupcev, to je 1.200 vzorcev vedenja. Ta kapital poznanstev je tisto, kar šteje. Ta izmenjava vizitk s kolegi nas poveže, po drugi strani pa nam skrajša čas, da ne iščemo sami nečesa, kar je mogoče naš kolega že našel. Človek v odnosih nikoli samo ne daje, ampak tudi jemlje nazaj.

Ste podjetnik leta 2013, vaše podjetje osvaja trge po vsem svetu, kaj vas žene k napredku, ima podjetnik vašega kova kakšen končni cilj ali ste vedno v iskanju inovacij? Odgovoril bom kar z nekim rekom, ki pravi približno tako: "Kdor išče cilj, ta bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi." Ko si postaviš neki cilj, ko ga presežeš, je jasno, da si postaviš novega. V zadnjih dvajsetih letih sem si postavil nešteto ciljev. Na koncu ugotoviš, da ne iščeš cilja, ampak je to pot.

Kaj so po vašem mnenju glavne odlike uspešnega podjetnika? Drznost, vztrajnost, prepričanje o motu "Never Give up". Ne ustavi se pred ovirami, saj so ovire v naših glavah.

Kaj bi svetovali mlademu podjetniku, ki je na začetku svoje poti? Razmere za uspeh so verjetno danes precej drugačne kot pred dvajsetimi leti. Ko sem začel sam, še nihče ni hodil v svet. Ko je bilo v Sloveniji vsega dovolj, smo šli vseeno v svet in so nam pogosto govorili, da smo norci. Dvajset let pozneje se je izkazalo, da je bila to fenomenalna poteza. Ne morem trditi, da je bilo lažje, bilo je drugače. Spremenil se je globalni princip poslovanja. V naših časih je bil internet v povojih, pred dvajsetimi leti si lahko prodajal informacije, danes informacij ne moreš več prodajati, danes vsi o vseh vedo vse. Ti torej iščeš tisto minimalno razliko, ki te loči od drugih. Sicer pa še vedno večina Slovencev misli, da so naše meje na Šentilju ali na Bregani, in ne znajo tržiti in prodajati. Mogoče pa tudi nimajo česa ponuditi, kar je mogoče še bolj žalostno. Sicer pa vedno pravim, da je eksistenca tista, ki te prisili v gibanje in to, da začneš iskati nekaj drugega, da se izkoplješ. Mislim, da je v tem smislu klima v Sloveniji prava.

Na Gea Collegeu potekajo aktivni tečaji tujih jezikov, tudi ruščine, ki jo že obvladate. Koliko se vam kot podjetniku zdi pomembno, da obvladate jezik in kulturo države, s katero poslujete? Brez znanja ruskega jezika mi ne bi nikoli uspelo v Rusiji. Če želiš delati na nekem trgu, potem moraš poznati jezik. Posel ni samo pisanje in podpisovanje pogodb ter kupčkanje okoli količine, cene in plačilnih pogojev. S kupcem ustvarjaš neko razmerje, in če poznaš njegov jezik in njegove navade, še posebej kulturo, ti je veliko lažje in te druga stran sprejema z bistveno večjimi simpatijami.

Slišala sem, da so z vašimi številnimi sestanki v tujini povezane tudi zelo zanimive anekdote. Nam lahko kakšno razkrijete? Ko človek preživi šest mesecev v tujini, ko prepotuje praktično ves svet, doživi, kako je pri plus petdesetih stopinjah in kako pri minus šestdesetih, in ko doživi vse mogoče na letališčih, je težko izluščiti eno anekdoto. Mogoče bi omenil izkušnjo, ko nam je uspelo prodati drugi največji balon na svetu. To je bilo v Londonu, ko sem bil povabljen na zasedanje upravnega odbora neke multinacionalke. V sejni sobi sem stal pred dvajsetimi ljudmi, največjimi delničarji te multinacionalke. Zanimali so se za velik športni objekt, po moji predstavitvi so mi postavili zelo jasno in kratko vprašanje: ali lahko postavite tako velik objekt? Naj povem, da je šlo takrat za objekt, ki je bil štirikrat večji od našega največjega objekta takrat. Vendar sem, ne da bi trenil z očesom, rekel da. Dobili smo pogodbo, in ko sem stopil iz tiste sobe, sem najprej poklical fante v projektivo in jih vprašal, ali to sploh lahko naredimo. Oni so mi odgovorili: "Ne vemo, ampak bomo poskusili." Nauk te zgodbe je, da nikoli ne reci ne, ne ustraši se.

Poslušala sem vaš govor s podelitve diplom GEA College 2014, kjer ste med drugim dejali, da mora vsak najti svojo pot in da noben bodoči podjetnik ne sme stopati po stopinjah svojih predhodnikov. Kam še pelje vaša pot? Ogromno je poti, po katerih še nihče ni stopil. Toliko, kot je teh poti, toliko imam možnosti, kam bi lahko šel. Pesem My way od Sinatre je moja pesem, zavrtim si jo vsaj enkrat na teden, predvsem iz enega razloga: da pri sebi naredim "check in", da sem še vedno tisti pravi, ki to lahko dela. Nismo več mednarodno podjetje, ampak postajamo globalno, to pomeni, da ni več točke sveta, kamor ne bi stopili, in jasno je, da bomo na tej poti nadaljevali. Naša največja prednost je, da smo začeli razmišljati globalno, delujemo globalno, smo že globalno podjetje in radi bi postali več od globalnega, verjetno je to planetarno. Naša prednost je, da delujemo v izjemno ozki, specifični tržni niši, imamo en izdelek in ves svet je naš trg. To je ena od zgodb, ki bi bila lahko zanimiva še za marsikatero drugo podjetje v Sloveniji.