Biden prepovedal uvoz ruskih energentov, EU načrtuje zmanjšanje uvoza plina iz Rusije

EU je po navedbah CNN danes predstavila načrt za doseganje energetske neodvisnosti od Moskve do leta 2030. Evropska unija bi letos začela z zmanjšanjem povpraševanja po ruskem zemeljskem plinu za dve tretjini. O teh načrtih bodo v četrtek razpravljali na izrednem vrhu voditeljev EU v Franciji.

"Postati moramo neodvisni od ruske nafte, premoga in plina," je v izjavi dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Preprosto se ne moremo zanesti na dobavitelja, ki nam grozi," je dejala.

K bojkotu celotnega ruskega izvoza, vključno z zemeljskim plinom in nafto, Zahod med drugim poziva ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

V ZDA so odločitev o prepovedi uvoza ruskih energentov sprejeli danes. Ameriški predsednik Joe Biden je naftne družbe pozval, naj ne dvigujejo cen, saj vojna v Ukrajini po njegovem ni razlog za povišanje cen. 

"We will not be part of subsidizing Putin's war."

President Joe Biden announced a US ban on all imports of Russian oil and gas, saying the country will move forward despite many European allies who will not be in a position to do so. Follow the latest: https://t.co/wd1d6J2GBQ pic.twitter.com/DmXvDzG3GQ

— CNN (@CNN) March 8, 2022

Biden je še povedal, da je ukrep sprejel ob posvetovanjih z zavezniki, pri čemer se zaveda, da Evropejci ne bodo v položaju, da se pridružijo ZDA, je poročala STA. "Mi doma proizvedemo več nafte kot cela Evropa skupaj in si ta ukrep kot neto izvoznica nafte lahko privoščimo," je dejal in dodal, da z Evropejci dela na dolgoročni strategiji zmanjšanja odvisnosti od ruske energije.

Združeno kraljestvo pa bo do konca leta postopoma ustavilo uvoz ruske nafte v državo, je danes sporočil britanski minister za gospodarstvo in energetiko Kwasi Kwarteng. S tem sledi ZDA, ki so zaradi ruske invazije na Ukrajino prepovedale uvoz vseh energentov iz Rusije.

"Združeno kraljestvo bo do konca leta 2022 ustavilo uvoz ruske nafte in naftnih derivatov," je na Twitterju zapisal Kwarteng. "To prehodno obdobje bo trgu, podjetjem in dobavnim verigam omogočilo več kot dovolj časa, da nadomestijo ruski uvoz, ki predstavlja osem odstotkov britanskega povpraševanja," je še pojasnil.

Rusija grozi, da bo zmanjšala dobavo plina v Evropo, če ...

Namestnik ruskega premierja Aleksander Novak je zahodne države posvaril pred "katastrofalnimi" posledicami morebitne prepovedi uvoza ruske nafte zaradi vojne v Ukrajini. Opozoril je, da bi kot povračilni ukrep lahko zmanjšali dobavo plina Evropi iz Rusije.

"Prepoved uvoza ruske nafte bo vodila v katastrofalne posledice za svetovni trg," grozi podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak. Foto: Reuters

"Prepoved uvoza ruske nafte bo vodila v katastrofalne posledice za svetovni trg. Rast cen bo nepredvidljiva − več kot 300 dolarjev na sod, če ne celo več," je po navedbah ruskih medijev, ki jih povzemajo zahodni mediji, posvaril Novak.

Dodal je grožnjo, da bi lahko Rusija kot povračilni ukrep na odločitev Zahoda, da ustavi projekt plinovoda Severni tok 2, prekinila dobavo svojega plina po plinovodu Severni tok 1. Ta trenutno po Novakovih zagotovilih deluje s 100-odstotno zmogljivostjo. "Za zdaj te odločitve nismo sprejeli. Od tega ne bi imel nihče koristi," je dejal, a dodal, da jih "evropski politiki silijo k temu s svojimi izjavami in obtožbami na račun Rusije."

Gazprom: Dobave plina skozi Ukrajino še vedno na visoki ravni

Dobave ruskega plina skozi Ukrajino še naprej potekajo na visoki ravni, je po pisanju ruske agencije Interfax, ki jo povzema nemška dpa, danes povedal tiskovni predstavnik ruskega energetskega velikana Gazprom Sergej Kuprijanov. Dodal je, da so evropski kupci od začetka zahodnih sankcij proti Rusiji svoja naročila še okrepili.

Avtomoto Podražitev: danes res veliko dražja bencin in dizel

V Gazpromu so danes ob tem pojasnili, da so dnevne količine plina za dobavo v EU, dogovorjene po dolgoročnih pogodbah, 109 milijonov kubičnih metrov, kar na letni ravni pomeni 40 milijard kubičnih metrov.

Rusija tudi po napadu na Ukrajino in s tem povezanim odzivom Zahoda v obliki strogih sankcij, ki so med najhujšimi proti katerikoli državi v zgodovini, zagotavlja, da ostaja zanesljiv dobavitelj energije Evropi.

Kako je videti oskrba s plinom v Sloveniji?

Zadnje poročilo o stanju na področju energetike, ki ga je pripravila agencija za energijo, kaže, da se je slovenski veleprodajni trg v letu 2020 pretežno oskrboval s plinom iz Avstrije, Rusije, Italije in Hrvaške.

V letu 2020 so slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede oziroma natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu na severovzhodu države in spremljajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne količine zemeljskega plina, pri čemer se v Baumgarten steka predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic.

Preostali del plina so trgovci in dobavitelji uvozili iz Rusije, medtem ko je trg z Italijo, od koder so sprva uvažali plin iz Alžirije, popolnoma zastal, saj so iz Italije uvozili le še 0,31 odstotka zemeljskega plina. Prav tako minimalen je za zdaj še delež uvoza plina iz Hrvaške, kjer je na otoku Krk terminal za utekočinjeni naftni plin, nekaj pa ima južna soseda tudi lastnih zalog.

Agencija za energijo opozarja tudi, da je liberalizacija trga s plinom v zadnjih letih povzročila zmanjšanje števila dolgoročnih pogodb, ki so bile praviloma sklenjene neposredno z dobavitelji zemeljskega plina iz Rusije. Nazadnje sta Geoplin in Gazprom petletno pogodbo o dobavi 600 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto podpisala v začetku leta 2018.

A te dolgoročne pogodbe so zdaj zamenjale kratkoročne pogodbe, sklenjene na plinskih vozliščih, borzah in drugih točkah znotraj EU. V letu 2020 je bilo s kratkoročnimi pogodbami z ročnostjo manj kot eno leto kupljenega 84 odstotkov plina, 16 odstotkov pa z dolgoročnimi. Še leta 2016 je bilo to razmerje 50:50.

Kratkoročne pogodbe so bolj cenovno občutljive, prav tako pa ročnost pogodb oziroma razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi pogodbami po opozorilih agencije za energijo lahko vpliva na zanesljivost oskrbe, saj bi lahko v primeru pomanjkanja plina prišlo do nezadostne oskrbe, če na sprotnih trgih ne bi bilo mogoče zakupiti vseh potrebnih količin.

Shell bo prenehal kupovati rusko nafto in v Rusiji zaustavil vse obrate

Energetski velikan Shell je danes napovedal, da bo nemudoma prenehal kupovati rusko nafto in ne bo več prisoten pri trgovanju z rusko nafto in plinom. Podjetje s sedežem v Veliki Britaniji se je obenem tudi opravičilo, da je pretekli teden kupilo pošiljko lahke ruske nafte, in napovedalo, da bo v Rusiji zaustavilo vse obrate.

Vodstvo Shella je dejalo, da bo "postopno v skladu z novimi britanskimi vladnimi priporočili", do katerih je prišlo zaradi ruske invazije na Ukrajino, popolnoma prekinil poslovanje z Rusijo.

"Za prvi takojšnji korak bo podjetje prenehalo kupovati rusko nafto," je podjetje zapisalo v sporočilu za javnost.

Prvi mož družbe Ben van Beurden je dodal, da se zavedajo, da njihova odločitev preteklega tedna, da kupijo pošiljko lahke ruske nafte, kljub temu da so to storili z namenom zagotavljanja zaloge, ni bila prava, zato se je v imenu podjetja opravičil.

Da je prenehanje poslovanja z ruskimi ogljikovodiki prava odločitev, je že v ponedeljek dejal britanski premier Boris Johnson, ki pa je pri tem vseeno pozval k postopnemu pristopu.

Spletna stran Bloomberg pa je poročala, da britanski energetski velikan BP ne bo podpisal nove pogodbe za nakup ruske nafte in plina. Edina izjema za nakup naj bi bila ogroženost energetskih zalog za kupce. Bodo pa ogljikovodike še naprej kupovali po obstoječi pogodbi.

Cene nafte rastejo, a ostajajo pod rekordnimi vrednostmi

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju znova zvišale, a so ostale pod rekordnimi vrednostmi, doseženimi med ponedeljkovim trgovanjem. Severnomorska nafta brent se je takrat povzpela skoraj do 140 dolarjev za 159-litrski sod, danes pa je pri okoli 127,5 dolarja.

V ponedeljek je cena severnomorske nafte brent dosegla najvišjo vrednost v skoraj 14 letih. Dvignila se je do 139,13 dolarja, preden se je nato "ohladila" na okoli 123 dolarjev za sod. Rekord je bil sicer dosežen v času svetovne finančne krize leta 2008, ko je sod te nafte stal 147,50 dolarja.

Avtomoto Izjemen naval, vsi po gorivo: ponekod zmanjkalo dizla #video #foto

Danes je bilo treba popoldne po singapurskem času za sod nafte brent z majskim dobavnim rokom odšteti 127,53 dolarja, kar je bilo 4,32 dolarja več kot ob zaprtju trgov v ponedeljek.

Podražila se je tudi teksaška lahka nafta za dobavo v aprilu, in sicer za 3,59 dolarja na 122,99 dolarja za sod. Ta sorta nafte je v ponedeljek stala več kot 130 dolarjev, tudi to je bila najvišja cena od leta 2008.