Četrtek, 26. 1. 2017, 4.09
7 let, 2 meseca
V Frankfurtu pri Kostiću presojajo tudi tveganje za pranje denarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,13
6
Evropska centralna banka (ECB) bo pri odločanju o tem, ali bo najbogatejšemu Srbu Miodragu Kostiću dovolila povečanje lastniškega deleža v Gorenjski banki na 33 odstotkov, presojala tudi, ali bi pri tem obstajali razlogi za sum povečanja tveganja pranja denarja. Razkrivamo omrežje podjetij v davčnih oazah, prek katerega Kostić naskakuje Gorenjsko banko.
Kostić ima trenutno v lasti skoraj 20 odstotkov Gorenjske banke. Že nekaj časa želi svoj delež povečati na do 33 odstotkov, torej tik pod prevzemni prag. Za to znova potrebuje soglasje Banke Slovenije, regulatorja domačega bančnega trga.
O tem, ali ga bo dobil, bo svet Banke Slovenije, ki ga vodi guverner Boštjan Jazbec, po naših informacijah razpravljal v teh dneh. "Vloga za pridobitev kvalificiranega deleža je v postopku presoje. Izdaja dovoljenja je v pristojnosti Evropske centralne banke (ECB). Ko bo dovoljenje izdano, bomo informacijo o tem objavili na svoji spletni strani," so nam pojasnili na Banki Slovenije.
Presojajo tudi tveganja za pranje denarja
Kostić ima trenutno v lasti skoraj 20 odstotkov Gorenjske banke.
Že ob izdaji prvega dovoljenja so imeli v Banki Slovenije pomisleke. Več članov sveta Banke Slovenije naj bi zmotilo, da Kostić svoj imperij obvladuje prek velikega števila podjetij nabiralnikov iz davčnih oaz. To naj bi, tako naši viri, otežilo ugotavljanje izvora denarja, s katerim bi Kostić povečeval lastništvo v Gorenjski banki.
"Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika morajo biti upoštevani kriteriji iz zakona o bančništvu. Na podlagi tega se presoja tudi, ali obstajajo razlogi za sum povečanja tveganja pranja denarja," so poudarili na Banki Slovenije. Dodali so, da so zaradi potrebe po dodatnih pojasnilih in predložitvi dodatne dokumentacije v formalni komunikaciji s prosilcem.
Druga ovira naj bi bile številne neznanke v Kostićevih načrtih. Še vedno tako, zatrjujejo viri, ni jasno, kdo bo matični lastnik banke, ki bi v primeru njenih težav zagotovil svež kapital in pokril morebitne izgube.
To vprašanje je pomembno, ker je Kostićev končni cilj obvladovanje večinskega deleža v Gorenjski banki. S tem bi pod svoje okrilje dobil prvo banko z območja EU in Evropske monetarne unije. Že pred časom se je tako začel postopek za prodajo 56 odstotkov Gorenjske banke, ki jih prodajajo Sava, Abanka, Telekom Slovenije, DUTB in Zavarovalnica Triglav. V Kostićevem taboru so že pred časom za Siol.net potrdili, da se bodo nanj prijavili. Več o tem v okvirju.
AIK Banka: Želimo povečevati delež v Gorenjski banki
"Vlaganje v Gorenjsko banko je v smeri naše razvojne strategije. Glede na to, da smo k procesu povečevanja kapitala pristopili odgovorno, menimo, da je del odgovornosti tudi nadaljevanje procesa konsolidacije lastništva Gorenjske banke," je že pred časom pojasnila Jelena Galić, predsednica izvršnega odbora AIK Banke.
Kaj razkrivajo dokumenti
Že ob izdaji prvega dovoljenja so imeli v Banki Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca pomisleke.
Že pred časom so na Banki Sloveniji potrdili, da mora imetnik, ki želi obvladovati do 33 odstotkov banke, izpolnjevati strožje kriterije kot imetnik, ki obvladuje le 20 odstotkov delnic. O njegovi finančni trdnosti namreč presojajo še z vidika strateškega načrta glede višine kvalificiranega deleža, njegovega upravljanja in izvajanja dividendne politike.
Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, je razvidno, da bi Kostič Gorenjsko banko lastniško obvladoval prek tako imenovanih podjetij offshore iz Švice, Nizozemske in z Britanskih Deviških otokov.
Skrivalnice že v Srbiji
Kostić Gorenjsko banko kupuje prek AIK Banke. Po podatkih iz konca leta 2015 gre za šesto največjo banko v Srbiji, ki je v njegovo last prešla leta 2014. Na zadnji dan leta 2015 je njena bilančna vsota znašala 1,45 milijarde evrov. To je enako bilančni vsoti Gorenjske banke.
Konec lanskega junija je imela AIK Banka manj kot 180 milijonov evrov presežnega kapitala. Spomnimo, decembra 2013 je Banka Slovenije od Gorenjske banke z odredbo zahtevala 328 milijonov evrov dodatnega kapitala.
Kostićevi pomagači iz Nove KBM in pokojne Probanke
Že pred časom smo poročali, da Miodragu Kostiću v Sloveniji vrata pomagata odpirati nekdanji prvi mož Nove KBM Matjaž Kovačič in Igor Jurij Pogačar, nekdanji lastnik propadlega Raminvesta. Med preostalimi pomagači srbskega tajkuna v Sloveniji so tudi nekateri kadri nekdanje Probanke – ob Milani Lah, nekdanji članici uprave, še Bogomir Kos, zadnji predsednik uprave te banke pred njeno nadzorovano likvidacijo v letu 2013. Zadnja naj bi kot bančna strokovnjaka poskrbela za ustreznost vloge, ki jo je Kostić poslal na Banko Slovenije. Kos je za Siol.net odločno zanikal, da bi bil kakorkoli poslovno ali drugače povezan s Kostićem.
Največji delničar AIK Banke ni strateški lastnik ali finančni sklad, ampak borznoposredniška hiša M & V Investments, borznoposredniška hiša iz Beograda. Še dodatnih 36 odstotkov delnic je v rokah dveh neznanih imetnikov skrbniških računov, odprtih pri tej hiši.
Nizozemska, Švica, Britanski Deviški otoki
Raziskovanje po lastniški verigi AIK Banke nas v naslednjem koraku pripelje na Nizozemsko. Tam domuje podjetje Nordagri, ki je edini lastnik borznoposredniške hiše M&V Investments. Prek tega podjetja je Kostić več let lastniško obvladoval dejavnost predelave sladkorja, lani jo je prodal in se usmeril v kupovanje turističnih zmogljivosti v državah nekdanje Jugoslavije.
Po podatkih, ki smo jih pridobili, je imelo podjetje Nordagri na zadnji dan leta 2015 v lasti za dobrih 110 milijonov evrov premoženja, pri čemer skoraj ni imelo dolgov.
Lastnik podjetja Nordagri prihaja iz Švice. Gre za družbo Agri Holding, ki velja za nekakšno krovno podjetje Kostićevega poslovnega sistema. V lasti švicarske družbe je tudi Hotel Kempinski v Portorožu. Podatkov o bilancah in poslovanju Agri Holdinga ni mogoče pridobiti.
Še dva odstotka delnic AIK Banke Kostić obvladuje prek srbske družbe Agroglobe, ki je v večinski lasti podjetja z Britanskih Deviških otokov.
Milijonska nakazila v davčno oazo
V začetku lanskega leta je nakazal milijone na račun neznanega podjetja na Britanskih Deviških otokih.
To je sicer le manjši del podjetij v davčnih oazah, ki jih Kostić redno uporablja pri svojih poslih.
Februarja lani, le nekaj mesecev po nakupu portoroškega hotela, je ta na račun neznanega podjetja Groton Global Corp., ki domuje na Britanskih Deviških otokih, nakazal 2,5 milijona kratkoročnega posojila. Komu, ni znano.
Kostić po naših podatkih obvladuje še nekaj podjetij na Nizozemskem. Že leta 2003 naj bi madžarska policija po poročanju več srbskih medijev preiskovala Kostićevo trgovanje s sladkorjem prek offshore podjetij iz ameriške zvezne države Delaware in z Britanskih Deviških otokov.
6