V času katere vlade se je Slovenija najbolj zadolžila

Pregledali smo trend zadolževanja Slovenije po letu 1993 in kdo je bil v času zadolževanja na vladi. Zaradi občasne menjave na položaju predsednika vlade med letom, smo zadolževanje vodili pod imenom vladnega mandatarja, ki je bil na premierskem stolčku največji del leta. Tako se npr. leto 2000, ko je bil Andrej Bajuk predsednik vlade med junijem in novembrom, vodi pod Janeza Drnovška.

Javna blagajna najbolj obremenjena v času Alenke Bratušek

Zadolženost sektorja država oziroma konsolidiran bruto dolg države se je najbolj povečal v času vlade Alenke Bratušek leta 2013. Bratuškova je predsedovanje vlade prevzela od Janeza Janše konec marca leta 2013 in tam vztrajala do septembra naslednjega leta. V letih 2013 in 2014 se je državni proračun zadolžil za dobrih deset milijard evrov oziroma več kot pet milijard letno. Največjo obremenitev je predstavljala dokapitalizacija bank, za katero je bilo v letu 2013 iz proračuna namenjenih dobre 3,6 milijarde evrov.

Sledi ji vlada Boruta Pahorja, ki je za krpanje proračunske luknje v času finančne in gospodarske krize proračun zadolžila v povprečju za slabe tri milijarde evrov letno. Z dobro petmilijardo zadolžitvijo je na tretjem mestu Janez Drnovšek. Ta se je zadolževal v daljšem časovnem obdobju in je po zadolžitvi glede na leto vladanja na predzadnjem mestu. Bratuškova in Pahor sta v svojih mandatih na račun upada prihodkov zaradi krize ustvarila tudi največje proračunske luknje.

Glede povprečne zadolžitve na leto mandata je na tretjem mestu trenutni premier Miro Cerar. V povprečju se je zadolženost v njegovem mandatu povečevala za dobro milijardo evrov letno. In to čeprav mu je prvemu po letu 2008 zadolženost v letu 2016 uspelo tudi zmanjšati. Zadolžitev se je zmanjšala zaradi nižjega obsega predfinanciranja (zaradi sledenja pravilu o dolgu, ki izhaja iz pakta o stabilnosti in rasti) za odplačilo glavnic v letih 2017 in 2018.

Celoten zunanji bruto dolg države najbolj rasel v času Janše

Skupna zunanja bruto zadolžitev Slovenije se je najbolj povečala v času mandatarstva Janeza Janše. Ta dolg je najbolj naraščal v časih pred nastopom gospodarske krize, to je med letoma 2005 in 2009. V tem času je celoten zunanji bruto dolg narasel za 25 milijard evrov. Ko se je na premierski stolček usedel še v letu 2012, se je omenjeni dolg povečal za dodatno milijardo evrov. Tako se je zadolžitev povečevala v povprečju za dobrih šest milijard evrov letno.

Pol manjšo zadolžitev na leto mandata je beležila Alenka Bratušek, ki ji na tretjem mestu glede na rast letne zadolženosti tesno sledi Anton Rop.

Za kaj se je zadolževal sektor država

Glede na podatke ministrstva za finance so na zadolževanje Slovenije po osamosvojitvi najbolj vplivali:

• prevzemi dela dolga nekdanje SFRJ v procesu sukcesije po njenem razpadu ter prevzemi dolga pravnih subjektov,
• program sanacije bančnega in realnega sektorja v zgodnjih devetdesetih letih in sanacija bank v letih 2013 in 2014,
• financiranje posebnih razvojnih programov,
• financiranje primanjkljaja državnega proračuna,
• dodatno zadolževanje za predfinanciranje, tj. povečano zadolževanje v tekočem letu za odplačilo dolga iz naslova glavnic prihodnjih dveh proračunskih let in
• od leta 2010 tudi finančna pomoč, namenjena državam članicam Evropske unije (neposredna finančna pomoč Grčiji in pomoč prek evropskih mehanizmov za stabilnost).

Prvotno strukturo dolga državnega proračuna Republike Slovenije je večinoma predstavljal dolg iz naslova sanacije bančnega in v manjšem obsegu realnega sektorja, ki je z leti izkazoval počasen trend padanja do leta 2004. Potem ko se je ta delež v letu 2005 znižal zaradi porabe kupnine NLB, se je od leta 2006 naprej ustalil v nominalni vrednosti, vendar se je delež v strukturi dolga zaradi nominalnega porasta celotnega dolga v nadaljnjih letih zmanjšal. Po izvršeni dokapitalizaciji bank v letu 2013 se je ta delež ponovno povečal na 22,2 odstotka. Po dokapitalizaciji Abanke in Banke Celje v letu 2014 je dolg iz tega naslova predstavljal 20 odstotkov dolga državnega proračuna.

Od leta 1997 je začel naraščati delež dolga, namenjen financiranju proračunskega primanjkljaja. V letu 2009 je ta predvsem kot posledica učinkov finančne in gospodarske krize predstavljal 49,9 odstotka dolga in do leta 2013 narasel na 68 odstotkov.

Dolg državnega proračuna, ki je nastal zaradi prevzemov dolga (Slovenske železnice, Slovenske železarne, Onkološki inštitut, ZZZS), in dolg, ki je nastal zaradi zadolževanja za temeljne razvojne programe, sta v obdobju od 2007 do 2013 na nominalno enaki ravni, a se v strukturi dolga v odstotnem deležu zmanjšujeta. Dolg državnega proračuna Republike Slovenije pa se je z zagotovitvijo sredstev za krepitev bančnega sistema povečal v letu 2013.

Največji nominalni porast dolga državnega proračuna se je zgodil v letu 2013, ko se je dolg še dodatno povečal zaradi financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Od prelomne točke, tj. od leta 2008, do konca leta 2015 se je dolg državnega proračuna povečal za 20 milijard evrov oziroma dobro polovico BDP. Prvič po letu 2008 se je dolg državnega proračuna v letu 2016 znižal tako nominalno kot v odstotku BDP. To je predvsem posledica znižanja predfinanciranja.

Največje sprememba dolga državnega proračuna se je zgodila v letih 2009, 2011, 2013 in 2014, kar časovno sovpada z dovoljenim večjim obsegom zadolževanja za odplačilo glavnic naslednjih dveh let. Prvič po letu 2008 se je tudi leta 2016 zgodila negativna sprememba, ko se je od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 dolg državnega proračuna zmanjšal.