Četrtek, 5. 5. 2011, 15.51
2 tedna, 4 dni
Vlada se je seznanila s predlogom strategije razvoja finančnega sektorja
Vlada bo predlog poslala agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države, ga nato znova obravnavala in ga poslala v DZ.
"Gre za tri pomembne finančne centre, za katere želimo, da ostanejo neodvisni," je dejal minister.
Glede na dobre prakse po Evropi ministrstvo pričakuje zmanjšanje deleža države in vključitev strateških partnerjev, ki bi bili v ta lastniški delež z državo pogodbeno vezani, "s čimer bi zagotavljali neodvisnost teh institucij", je dejal Križanič.
Križanič pričakuje, da bo agencija do konca junija gradivo poslala vladi, ki ga bo nato sprejela in poslala v DZ. Ko bo strategija sprejeta v DZ, bo po načrtih agencija najela finančne svetovalce, ki bodo pomagali pri prestrukturiranju vloge države v teh institucijah.
Predlog namreč vsebuje stališče vlade, da ni cilj države, da za vsako ceno ohrani večinski delež v omenjenih institucijah, ampak da je upravljanje z deleži "le orodje, da imamo dobre banke in zavarovalnice, pri čemer želimo ohraniti kontrolni delež, ki državi zagotavlja, da matere banke ali zavarovalnice v morebitnih prihodnjih krizah svojih depozitov ne bi povlekle nazaj", pravi Pahor.
Predlog vsebuje tudi priporočila glede bančnega in zavarovalniškega sektorja ter kapitalskega trga. Ministrstvo ugotavlja, da je treba pri bankah izboljšati gospodarjenje pri obvladovanju tveganj, pri zavarovalnicah pa poslovanje podružnic v tujini, je povedal Križanič.
Zavarovalnici Triglav med drugim predlaga nadaljnjo rast na regionalnih trgih, izboljšanje upravljanja družb v tujini, ki naj bodo vsaj minimalno dobičkonosne, ter bolj intenziven pristop s ponudbo življenjskih zavarovanj na vseh trgih. Zavarovalnici Maribor predlaga pospeševanje obstoječih in novih produktov, kot je npr. prijava škod prek spleta, hitrejši premik v segmentu življenjskega zavarovanja ter večji prodor v druge slovenske regije.
Glede kapitalskega trga je minister dejal, da bi se moralo gospodarstvo intenzivneje vključiti v neposredno črpanje kapitala s kapitalskega trga, ne da ga črpa le s krediti. "Ta trg je precej zamrznjen, neaktiven. Vzrok je po našem mnenju v sorazmerni podkapitaliziranosti podjetij in težavah, s katerimi ta podjetja vstopajo na kapitalski trg, ter tudi v ponudbi kapitala," je dejal Križanič.
"S temi skladi bomo skušali ustvariti bolj optimistične razmere v našem gospodarstvu in omogočiti, da se bo začel trg hitreje vrteti," pravi Križanič.
Pričakuje, da bo s prestrukturiranjem podjetij, njihovo boljšo kapitalsko ustreznostjo in kreditno sposobnostjo, tudi zanimanje zanje na trgu večje in bodo lažje neposredno financirala razvoj z izdajo delnic na slovenskem in evropskem kapitalskem trgu.
Možen vir so tudi skladi dodatnega pokojninskega zavarovanja, zato bodo predvidoma ponovno proučili obdavčitev pokojninskih zavarovanj. "Tu se kaže možnost dodatnih davčnih olajšav, ki bi spodbudile varčevanje za te namene in plasiranje tega kapitala," je dejal minister.