David Kos

Ponedeljek,
24. 11. 2014,
17.31

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

papirnica Vevče

Ponedeljek, 24. 11. 2014, 17.31

7 let, 9 mesecev

Za katere poklice je v Sloveniji več povpraševanja kot ponudbe?

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Kljub velikemu številu brezposelnih nekateri delodajalci v Sloveniji tarnajo, da jim ne uspe pridobiti ustreznega kadra.

Ti delodajalci iščejo specifična tehnična znanja, za katera je povpraševanje v Sloveniji bistveno večje od ponudbe. Delavce med drugim iščejo v podjetju Papirnica Vevče in Lotrič meroslovje.

Kaj je treba narediti, da bomo imeli manjši razkorak med ponudbo in povpraševanjem, so se spraševali udeleženci okrogle mize z naslovom Poklici, ki jih potrebuje naše gospodarstvo.

Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva V četrtek bo 180 podjetij bo pripravilo dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva, na katerem si bodo mladi skupaj s starši lahko ogledali potek proizvodnih procesov, ki so nekoč pomenili fizično naporna delovna mesta. "Slovensko gospodarstvo potrebuje številne kompetence, ki jih mladi in brezposelni nimajo. Potreben je koncept vseživljenjskega učenja, kar zaposlenim omogoča konkurenčnost. V slovenskem gospodarstvu je še zelo veliko priložnosti, na marsikaterem področju je bistveno manj ponudbe delavcev s kompetencami kot pa povpraševanja," je opozoril predsednik GZS Samo Hribar Milič in dodal, da so tehnična znanja znova vse pomembnejša.

V zadnjih 20 letih so se proizvodni procesi s pojavom nove tehnologije precej spremenili. "Poklici v nekaterih dejavnostih so hudo deficitarni. Mladim je treba predstaviti, da so ti poklici drugačni kot nekoč," je dejala Irena Kuntarič Hribar z ministrstva za delo.

"Glede na značilnosti današnjega gospodarstva je skozi splošno izobraževanje treba priti do specialnih znanj in s strategijo gospodarstva iskati poti za spodbujanje zapostavljenih in nezanimivih poklicev. Dan odprtih vrat je pomemben zato, da otroke potegnemo iz virtualnega v realno okolje," je dejal Vinko Logaj z zavoda za šolstvo.

Nekoč fizični delavec v papirnici danes dela za računalnikom Direktor Papirnice Vevče Marko Jagodič v Sloveniji pogreša vajeniški sistem, ki bi skozi konkretne primere razbijal famo poklicnega delavca. "Nekoč fizični delavec je danes delavec za računalnikom z miško v roki, ki obvladuje vso papirniško linijo in nadomešča 25 ljudi," je ponazoril direktor papirnice z 72-letno tradicijo, ki 96 odstotkov svojih izdelkov izvaža po vsem svetu. Vsaka tretja steklenica v EU nosi etiketo, narejeno v njihovem podjetju, med naročniki pa so tudi številne multinacionalke, kot sta Nestle in Danone.

Jagodič še pravi, da pri delavcih ne iščejo formalne izobrazbe, temveč jih zanimajo predvsem delavci s specifičnimi znanji, ki jih bodo lahko uporabili pri svojem proizvodnem procesu. Ker v Sloveniji ni več izobraževanja s področja papirne industrije, so kader primorani izobraževati sami, kar pa jih stane deset tisoč evrov na delavca. Prizadevajo si za vzpostavitev kompetenčnega centra papirništva, pri tem pa računajo na pomoč državnih izobraževalnih institucij.

Marko Lotrič: Sloveniji manjka strategija razvoja gospodarstva Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič meroslovje, ki trenutno zaposluje 78 ozko specializiranih delavcev, pravi, da se zaradi hitre širitve dnevno ukvarjajo z iskanjem ustreznega kadra. Izkušnje so pokazale, da tretjino dobro usposobljenega delavca pomeni dobra izobrazba, tretjina izkušnje, tretjina pa je v čustveni inteligenci, ta se začne že z domačo vzgojo. Izkušnje si lahko mladi začnejo nabirati s praktičnimi usposabljanji na delu, pri čemer se je zavzel za postavitev mentorjev.

Kader iščejo na tehničnem področju, kamor spadajo strojništvo, elektrotehnika, kemija in biotehnologija. Prav tako so v zadnjem obdobju ključni kader informatiki, za prodajo izdelkov pa so nepogrešljivi prodajniki. "Zaradi izjemno specifičnih znanj želimo svoj kader vzgojiti, kar lahko traja tudi do dve leti. Sloveniji manjka strategija razvoja gospodarstva, zato tudi ni pravih izobraževalnih programov," pravi Lotrič in doda, da je razlika, ali nekdo išče službo ali delo.

Vajenec v Avstriji prejme 500 evrov na mesec Avstrija, ki ima eno od najnižjih stopenj brezposelnosti v EU, v svojem šolskem sistemu ponuja izobraževanje za 284 poklicev, pri čemer so potrebna tri ali štiri leta vajeniške dobe. Šolanje plača država, vajencu pa delo plačajo. Podjetje za vsakega vajenca od države prejme 500 evrov na leto, če vajenec uspešno opravi maturo, pa še dodatnih tisoč evrov, je avstrijski sistem predstavil Friedrich Gorenjak iz srednje poklicne šole za turizem v Beljaku. Samo na avstrijskem Koroškem se v te programe letno vpiše okoli tisoč dijakov, zanimanje med delodajalci pa je večje od ponudbe. "Tudi v Avstriji je sicer poklicno izobraževanje deloma stigmatizirano, je pa spodbuda to, da mladi dobijo že plačilo za svoje delo in hkrati končajo visoko šolo," je dejal Gorenjak.

Največ delovnih mest v gradbeništvu Delodajalci trenutno na zavodu za zaposlovanje najbolj iščejo gradbene delavce in delavce v predelovalnih dejavnostih. "Razmere na trgu dela so ugodne. Število brezposelnih se zmanjšuje od začetka gospodarske rasti, kar je v nasprotju z našimi pričakovanji. Imamo deset tisoč več delovno aktivnih kot oktobra pred enim letom, število brezposelnih pa se še zmanjšuje. V prvih desetih mesecih letos je skoraj 65 tisoč brezposelnih našlo delo," pravi Mavricija Batič z zavoda za zaposlovanje in dodaja, da med brezposelnimi ostaja največ družboslovcev. Potrdila je še, da so se poklici, ki so nekoč veljali za "fizično težke, tudi umazane", spremenili in prav v teh obstajajo možnosti za zaposlitev.