Četrtek, 31. 5. 2018, 15.54
6 let, 6 mesecev
ZDA bodo uvedle carine na uvoz jekla in aluminija tudi iz EU
Trumpova odločitev bo močno vplivala na podjetja v Sloveniji
ZDA bodo s petkom uvedle carine na uvoz jekla in aluminija tudi iz EU, je sporočil ameriški minister za trgovino Wilbur Ross. Uvajajo jih tudi za Kanado in Mehiko, ki sta bili doslej tako kot EU iz ukrepa začasno izvzeti. Carine na jeklo bodo 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne.
ZDA v pogovorih z EU po Rossovih besedah ni uspelo doseči zadovoljivega sporazuma, ki bi Washington prepričal o nadaljnjem izvzetju iz ukrepa. "Z Evropsko komisijo smo opravili več pogovorov in čeprav smo dosegli napredek, EU ni prišla do točke, ko bi lahko zagotovili začasno ali trajno izvzetje," je pojasnil.
"Bedasta zunanja zadeva, na katero Slovenija ne more vplivati"
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki opravlja tekoče posle, je ob robu novinarske konference štorskega Kovisa uvedbo carin označil kot "bedasto zunanjo zadevo, na katero Slovenija ne more vplivati". Izrazil je upanje, da bo le prevladal razum, saj lahko te carine ogrozijo slovensko gospodarsko rast. Postregel je tudi s podatkom, da je Slovenija lani imela 35 milijard evrov izvoza, od tega 80 odstotkov v EU, veliko izvoza pa je bilo za evropsko avtomobilsko industrijo.
Carine v Sloveniji z neposrednimi učinki za Sij in Impol
Carine bodo v Sloveniji neposredno prizadele skupino Sij in bistriški Impol, ki oba izvažata v ZDA.
V Siju so sicer na ameriškem trgu lani ustvarili devet odstotkov skupnih prihodkov od prodaje v metalurškem delu. Ti so dosegli 756,1 milijona evrov, tako da je na izvoz v ZDA odpadlo 68 milijonov evrov. Po podatkih statističnega urada je Slovenija lani v ZDA izvozila za 64,8 milijona evrov proizvodov iz skupine železo in jeklo.
Že ob Trumpovi napovedi pred tremi meseci so se v Siju odzvali z oblikovanjem projektne skupine strokovnjakov, ki je izvajala različne aktivnosti, da bi morebitna uvedba carin čim manj vplivala na uspešnost poslovanja skupine. Obenem so se skupaj s predstavniki slovenskih oblasti zavzemali za trajno izvzetje EU iz ukrepa.
"Medtem ko čakamo na uradno potrditev ukrepov in podrobnejše informacije o njihovem obsegu, pripravljamo scenarije za obvladovanje morebitnih tveganj," so takrat med drugim pojasnili. V letnem poročilu za lani so nato navedli, da izvajajo trženjske aktivnosti na drugih trgih za nadomestitev potencialnega izpada prodajnih količin v ZDA. Kot specializiran nišni igralec naj bi ga nadomestili tudi s pospeševanjem prodaje na trgih, kjer so že uveljavljen dobavitelj.
"Poleg tega v skupini Sij veliko vlagamo v razvoj novih vrst jekla, ki imajo zaradi izjemnih lastnosti veliko dodano vrednost. S tem dosegamo tudi višje cene, ki ublažijo negativne posledice," so dodali marca.
Bistriški Impol, ki v ZDA ustvari okoli 1,5 odstotka prodaje, kar pomeni nekaj več kot deset milijonov evrov, skupno pa je slovenski izvoz aluminija in aluminijastih izdelkov v ZDA lani po statističnih podatkih dosegel 11,7 milijona evrov. Impol je sicer na ameriškem trgu prisoten že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, v New Yorku ima tudi svoje podjetje, ki se ukvarja s prodajo njihovih izdelkov na trgih Severne in Južne Amerike.
"Naš interes je, da ta trg razvijamo tudi v prihodnje, vendar pa izpad prodaje za nas ne bi bil poguben," so menili marca in dodali, da so kot izvozno naravnano podjetje kljub vsemu odvisni od svetovnih gospodarskih razmer.
Za Štore Steel in Talum medtem ZDA ne pomenijo pomembnejšega trga, Talum tja sploh ne izvaža.
Juncker: To je slab dan za svetovno trgovino. EU bo udarila nazaj.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v prvem odzivu poudaril, da je danes slab dan za svetovno trgovino. "EU se bo takoj odzvala s protiukrepi, enostranski ukrepi so popolnoma nesprejemljivi," je dodal. Juncker je v prvem odzivu poudaril, da ga poteza ZDA skrbi. Ponovil je prepričanje Unije, da so te enostranske ameriške carine neupravičene, in v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). "To je goli protekcionizem," je menil.
Spomnil je, da si je EU v minulih mesecih prizadevala v pogovorih z ZDA nasloviti težavo presežnih zmogljivosti v jeklarskem sektorju, ki je temeljna tegoba. "EU ni vir te težave, temveč jo ta enako prizadene," je poudaril. Spomnil je tudi, da je EU večkrat izrazila pripravljenost na pogovore o različnih vidikih trgovinskega odnosa z ZDA. V Sofiji so na primer voditelji ZDA pod pogojem stalnega in brezpogojnega izvzetja ponudili pogovore o carinah na avtomobile in o reformi WTO.
Po današnji odločitvi ZDA EU nima druge izbire, kot da se pritoži pri WTO ter uvede dodatne carine na uvoz številnih proizvodov iz ZDA, je pojasnil Juncker. "Branili bomo interese Unije v popolni skladnosti z mednarodnim trgovinskim pravom," je zatrdil.
EU bo uvedla carine na ameriške izdelke
EU bo v petek sprožila postopek proti ZDA pred WTO, v nekaj urah pa bo po Junckerjevih navedbah napovedala tudi izravnalne ukrepe, ki vključujejo uvedbo novih uvoznih carin na nekatere ameriške proizvode. Ti bodo sorazmerni škodi, ki jo bo utrpela EU.
Pričakujejo se 25-odstotne carine. Na seznamu ameriških proizvodov, za katere lahko unija uvede dodatne carine, so viski burbon, arašidovo maslo, motorji, pomarančni sok, brusnice, tobačni in tekstilni izdelki.
Komisarka za trgovino Cecilia Malmström je opozorila, da so poskušale ZDA v pogovorih z EU z grožnjo trgovinskih omejitev od Unije iztržiti koncesije. "To ni način, na katerega delujemo, in zagotovo to ni način sodelovanja med dolgotrajnimi partnerji, prijatelji in zavezniki," je poudarila.
V Washingtonu ugotavljajo tudi, da pogajanja s Kanado in Mehiko o reviziji sporazuma Nafta trajajo "dlje, kot smo upali", in ker ni točnega datuma o njihovem koncu, bodo ZDA v ukrep vključile tudi ti dve državi. Ross je sicer dejal, da se lahko pogovori za iskanje rešitve nadaljujejo.
Južna Koreja se je v pogajanjih dogovorila za kvote na jeklo, Argentina, Avstralija in Brazilija pa za omejitev količine proizvodov, ki jih lahko izvozijo v ZDA. Tem državam tako po Rossovih besedah carin ne bo treba plačevati.
Evropska jeklarska industrija letno ustvari 170 milijard evrov prometa in neposredno zaposluje 320 tisoč ljudi, ki vsako leto proizvedejo povprečno 170 milijonov ton jekla. Več kot 500 tovarn v 22 državah EU posredno delo omogoča še več milijonom Evropejcem, kažejo podatki združenja evropskih jeklarjev Eurofer.
Države EU so lani po prvih ocenah porabile 160 milijonov ton jekla, kar je tri milijone ton več kot predlani in 39 milijonov ton več kot leta 2009. Po napovedih bo povpraševanje v prihodnjih letih še naprej raslo.
Po podatkih republiškega statističnega urada je Slovenija lani v ZDA izvozila za 64,8 milijona evrov proizvodov iz skupine železo in jeklo, slovenski izvoz aluminija in aluminijastih izdelkov v ZDA pa je dosegel 11,7 milijona evrov. Skupni slovenski izvoz tako aluminija kot železa in jekla je lani dosegel nekaj manj kot milijardo evrov.
EU se bo odzval "odločno in složno"
Ameriški predsednik Donald Trump je marca napovedal dvig carin na 25 odstotkov na uvoz jekla in 10 odstotkov na uvoz aluminija, kot razlog pa navedel nepoštene prakse držav izvoznic teh kovin, ki ogrožajo ameriško industrijo in nacionalno varnost.
Unijo je nato iz carin začasno izvzel, a le do začetka maja, nato je izvzetje podaljšal še za mesec dni. Preden so carine stopile v veljavo, je Trump odobril začasne izjeme še za Avstralijo, Argentino, Brazilijo, Kanado, Mehiko in Južno Korejo.
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes zagotovila, da se bodo članice EU na višje ameriške carine na jeklo in aluminij odzvale "odločno in složno". Ponovila je, da želi biti EU izvzeta iz ukrepa, ki se ne sklada s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Ross je posvaril pred odzivom in opozoril, da lahko ta vodi v zaostritev ukrepov.
16