Ponedeljek, 13. 11. 2017, 18.48
7 let
Kako so volili ljudje s podeželja in kako tisti iz mest #video
Potem ko so volivci iz mestnih okrajev do zdaj tradicionalno glasovali za drugačne kandidate kot podeželski volivci, je drugi krog predsedniških volitev prekinil takšno delitev. Podpora kandidatoma v ruralnih okoljih je bila precej izenačena, v urbanih okoljih pa je bil Borut Pahor v rahli prednosti.
Čeprav je bil končni rezultat med zmagovalcem Borutom Pahorjem in poražencem Marjanom Šarcem precej tesen, je zadnji slavil le v 18 volilnih okrajih od 88. Osvojil je večino gorenjskih občin, večino glasov je prejel še v Idriji, Mozirju, Žalcu, Litiji, Sevnici in Zagorju.
"Gre za Šarčevo domače okolje, v Sloveniji pa je značilno, da vsak želi poskrbeti za svoje. Že v volilnih napovedih smo zaznali močno podporo v Zasavju, za kar ne poznam vzrokov," uvodoma pojasnjuje Janja Božič Marolt iz agencije Mediana, kjer so natančno napovedali rezultate tako prvega kot drugega kroga volitev.
Razlike med ruralnim in urbanim okoljem vse manjše
Ob tem poudarja, da so razlike med ruralnim in urbanim okoljem v Sloveniji vse manjše. "Ni več jasne ločnice tako kot nekoč, ko so visoko izobraženi volivci ali levičarji živeli v urbanih okoljih in manj izobraženi ali desničarji v ruralnih okoljih. Razpršenost slovenskih državljanov je bistveno bolj enakomerna kot v marsikateri drugi državi," pojasnjuje Božič Maroltova.
Kandidata sta si bila precej podobna
Po drugi strani pa se predsedniška kandidata nista pretirano razlikovala, dodaja. Oba sta iskala neposreden stik z volivci, jih nagovarjala na podoben način in se približevala običajnemu človeku. "Zato me ne preseneča, da se je volilno telo obnašalo podobno v skoraj vseh volilnih okrajih," poudarja.
Zakaj Zasavje ni več rdeče?
Stereotipno razmišljanje, da je na primer Zasavje "znano po rdečih volivcih", je le še stereotip. "Tako kot se spreminja vse na svetu, se s prihodom novih generacij spreminja tudi ta stereotip," je prepričana Božič Maroltova.
Prav tako je treba omeniti, da je bila tokratna volilna udeležba najslabša v vsej slovenski zgodovini parlamentarnih ali predsedniških volitev. Na podlagi tega si lahko na primer razlagamo rezultat v Pomurju. Medtem ko je Pahor v Murski Soboti prepričal 63 odstotkov volivcev, jih je v Ljutomeru in Ormožu deset odstotkov manj.
Video: kakšen domet ima stranka Marjana Šarca na parlamentarnih volitvah
Video: Planet TV
Zadnja napoved Pahorju napovedala večjo naklonjenost desnosredinskih volivcev
Zadnje volilne napovedi pred drugim krogom predsedniških volitev so precej dobro napovedale volilni izid. Glede na napoved agencije Ninamedie je bil desnosredinski del volilnega telesa bolj na strani Pahorja, ki je bil v rahli prednosti tudi v urbanih okoljih.
Kot je dejal svetovalec direktorja agencije Ninamedia Nikola Damjanić, o dejanski strukturi volivcev, ki so v nedeljo podprli enega ali drugega kandidata, ne more govoriti. Glede na zadnjo volilno napoved, ki so jo opravili, pa je bil levosredinski del volilnega telesa bolj na strani kamniškega župana Šarca, desnosredinski pa na strani aktualnega predsednika Pahorja.
Podpora kandidatoma v ruralnih okoljih je bila po njegovih besedah precej izenačena, v urbanih okoljih pa je bil Pahor v rahli prednosti. Zanj so se nekoliko bolj opredeljevali najmlajši in najstarejši, medtem ko se je srednja generacija bolj za Šarca. Bolj na strani Pahorja so bili tudi bolj izobraženi, manj izobraženi pa na strani Šarca. "To so bile temeljne značilnosti, ki smo jih zaznali v volilni napovedi, kako se je uresničila, pa je težko reči," je povzel Damjanić. (STA)
4