Torek, 26. 9. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Aleks Jakulin: Google premika naše dojemanje, kaj je normalno in objektivno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
2
Na družbenih omrežjih smo obdani z ljudmi, s katerimi se strinjamo, kar povzroči, da živimo v balončku, oddaljeni od realnosti, opozarja računalničar in podjetnik Aleks Jakulin.
Podjetje je ustanovil leta 2009, pred tem je bil profesor statistike in raziskovalec na univerzi Columbia. Iz računalništva je doktoriral v Ljubljani leta 2005, za doktorat o umetni inteligenci je prejel nagrado evropskega združenja za umetno inteligenco za najboljše delo tisto leto.
Bi morali tudi v digitalnem svetu uporabljati enaka pravila kot v realnem?
Mislim, da ja. Imamo podjetja, ki so na trg prišla kot tehnološka podjetja, v resnici pa so medijska podjetja, ki jim ni treba plačevati za to, da uporabijo medijske vsebine obstoječih organizacij, ki imajo neko izročilo, svoje poslanstvo, zgodovino, etiko.
Od teh organizacij ta podjetja vzamejo vsebine, jih postavijo v svoj kontekst, ki ustreza njihovi agendi, in izvajajo pritisk in manipulacijo na politiko.
Treba se je tega zavedati. Ne moremo misliti, da so ta podjetja neki srčki. Niso. Vzela so inovacije, ki so jih razvili ljudje na univerzah, mala podjetja, izumitelji, in so si jih prisvojili, zdaj pa spodaj podpisujejo sebe.
Preberite še:
- Pogovor z Aleksom Jakulinom: Poslovni model Slovenije nas bo pripeljal v bankrot
- Ameriško-slovenska novinarka: Ljudje dobijo novinarstvo, ki si ga zaslužijo
"Facebook je nepregleden vir informacij," meni Jakulin.
Kaj to pomeni za uporabnika?
Uporabnik se mora predvsem zavedati, da ko nekaj bere ali išče prek Googla, ta ni imel kaj veliko zraven. Google si je samo vzel zasluge, da je to dobil. V resnici je avtor tisti, ki je vsebino ustvaril. Ko nekdo nekaj "sliši" prek Facebooka, ta za novico nima zaslug, ampak tisti, ki jo je zapisal.
Bi torej morala za Facebook veljati enaka pravila, kot veljajo za medije?
Facebook je nepregleden vir informacij. Ima dve izbiri: ena je, da postane popolnoma pregleden, ali pa da se ga obravnava kot medij, ki mora svoje vsebine plačati. Trenutno poskuša imeti najboljše od obeh svetov. A to ni v interesu družbe.
Te tehnologije so še relativno v zgodnji fazi razvoja. Lahko se razvijejo, če se ustrezno omogoča konkurenčnost na tem trgu. Konkurenčnost pa se varuje s tem, da se velikim podjetjem onemogoča, da tolčejo po majhnih. Facebook je blokiral že več potencialnih konkurentov. Potencialnega konkurenta ne moreš niti omeniti, ker bo Facebook rekel: ne, te povezave pa mi ne smemo deliti. To se dogaja. To so primeri, ki izrazito izkrivljajo konkurenco.
Slovenija bi lahko bila na marsikaterem področju prva, je prepričan.
Kakšen bo medijski prostor prihodnosti?
Popolnoma bo odvisen od tega, kako se bodo odvijala pogajanja med javno sfero in podjetji, kot sta Facebook in Google. Ti dve imata monopol, pobirata veliko večino rasti in sesata denar iz sistema. Zato se mediji radikalizirajo, kakovostni mediji pa se siromašijo.
Smo komaj na začetku sprememb, ki jih bo omogočila povezljivost (connectivity). Ne smemo misliti, da gre za digitalizacijo. Še vedno digitaliziramo papir, telefon, Skype še vedno zvoni kot stari telefoni. Prihodnost bo grajena s to tehnologijo od začetka, stvari se bodo dogajale drugače.
Slovenija ima pravo velikost, da lahko na nekaterih področjih sprejme pametne politike kot prva v svetu in se za to financira z vsega sveta. Ves svet bi rad vedel, kakšen bo rezultat tega eksperimenta.
Če bomo to uresničili, bo tu lahko središče sveta. Če bomo neumni, se bomo ob tem opekli. Je pa priložnost. In bilo bi škoda, če bi to priložnost zamudili.
"Najudobneje je biti v balončku. In ljudje iščemo udobnost. Hkrati so pa balončki škodljivi."
Pravite, da giganti ustvarjajo balonček, v katerem živimo.
Google 98 odstotkov iskalnih rezultatov ponudi le z ene politične sfere (vir, vir). To premika naše dojemanje, kaj je normalno in objektivno. Facebook omogoča, da si obdan z ljudmi, s katerimi se strinjaš. Hkrati pa so novice postale globalne, kar pomeni, da se na primer ameriška politična gibanja preslikajo na ves svet. Tako izgubimo raznolikost pogledov, ujeti smo na levo-desno. V resnici bi se morali dvigniti nad to.
Uporabnika utrjuje v njegovem mnenju in mu oži pogled. Kako naj torej ohranjamo kritičnost in distanco do teh balončkov?
Najudobneje je biti v balončku. In ljudje iščemo udobnost. Hkrati so pa balončki škodljivi. Kako bomo to razrešili, še ne vem. Sam se zavedam, da ni dobro biti v balončku, zato poskušam obiskati kraje, kjer razmišljajo drugače, imeti prijatelje, ki razmišljajo drugače, okrog sebe graditi način pogovora, kjer je nestrinjanje pozitivna stvar.
2