Petek, 13. 1. 2023, 22.09
1 leto, 10 mesecev
Aleš Maver o Putinu: Podoben je zagrizenemu igričarju, ki besno udarja po tipkovnici
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,12
50
Ko bodo dozdajšnji zvesti podporniki zavohali kri, se pravi ugotovili, da je Vladimir Putin oslabljen ali ranljiv, bodo zelo hitro začeli odpadati, je prepričan Aleš Maver.
"Odkar se je Putin februarja lani odločil za napad na Ukrajino in s tem za to, da vse stavi na nasilno spremembo razmerij v posovjetskem prostoru, ima precej zvezane roke. Zdaj mu kaj drugega kot podaljševanje vojne za vsako ceno ne preostane. Podoben je zagrizenemu igričarju za računalnikom, ki besno udarja po tipkovnici ali joysticku, da bi sovražniku povzročil čim več škode. V ta okvir spada tudi nujnost mobilizacije, ki pa se je do zdaj že izkazala kot izjemno dvorezen meč," je za Siol.net delovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina in trenutno stanje vojne v Ukrajini komentiral politični analitik in zgodovinar Aleš Maver.
21. februarja 2022 je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal napotitev ruskih vojakov v Donbas. Po skoraj letu dni bojev v Ukrajini se je po besedah političnega analitika in zgodovinarja Aleša Mavra trenutno dogajanje prevesilo v nekakšen pat, ob katerem ni videti hitrega konca vojne.
"Rusija je strateško že doživela poraz, ker je zgrešila vse strateške cilje in jih praktično ne more več doseči. Osvojitev Kijeva ali kot nekakšne tolažilne nagrade vsaj Odese na jugu nista v dosegu mogočega, enako velja za prvotno nameravano zamenjavo oblasti v Ukrajini. Z uničenjem Mariupola so na laž postavili tudi lastno retoriko, češ da branijo rusko govoreče v Ukrajini, saj je bil Mariupol eden tamkajšnjih najbolj rusko govorečih mest. Putin torej domači javnosti trenutno ne more prinesti ničesar razen ogromno žrtev in ogromne izgube prestiža Rusije," je pojasnil Maver.
Po njegovem mnenju se je Putin z napadom na Ukrajino odpovedal vsem drugim, boljšim, manj krvavim in cenejšim možnostim za vplivanje na Ukrajino in na celoten posovjetski prostor: "Ukrajino bi veliko učinkoviteje priklepal nase, če bi jo držal v šahu s kombiniranjem političnega in gospodarskega pritiska, tudi z uporabo t. i. mehke moči. Ukrajina realno brez ruske agresije še zelo dolgo ne bi bila blizu članstvu v Evropski uniji, kaj šele v Natu, saj bi se vedno našle (pretežno zahodnoevropske) članice, ki bi v imenu dobrih odnosov z Rusijo in tudi v strahu pred obveznostmi do šibke nove članice njeno približevanje organizacijama vztrajno zavirale. Tukaj mislim predvsem na Nemčijo, Francijo, Avstrijo, kar zadeva EU, verjetno tudi Italijo. Vse to je Putin zlahka zapravil."
"Zdaj Vladimirju Putinu kaj drugega kot podaljševanje vojne za vsako ceno ne preostane. Podoben je zagrizenemu igričarju za računalnikom, ki besno udarja po tipkovnici ali joysticku, da bi sovražniku povzročil čim več škode," je prepričan Aleš Maver.
Na drugi strani pa tudi Ukrajinci v trenutnem položaju ne morejo skleniti miru. "Priznanje trenutnega statusa quo na terenu zanje zaradi vseh izgub ne pride v poštev. Hkrati menim, da bi v Ukrajini težko sprejeli celo vrnitev na stanje, kot je bilo na terenu pred 24. februarjem 2022. Žrtev je bilo preprosto preveč. In v tem je tragika," je prepričan Maver.
Ob tem je spomnil, da so med drugo svetovno vojno pri nas Nemci na Štajerskem izjemno veliko žrtev, tudi med civilnim prebivalstvom, povzročili od jeseni 1944 do konca vojne, ko je bila vojna zanje sicer že izgubljena. "V podobnem položaju je zdaj Putinov režim, ki mu kaj drugega kot brezglavo uničevanje Ukrajine, ker ne more doseči nobenega začetnega cilja več, ni ostalo," je vzporednici potegnil Maver in ob tem dodal, da je zahteva po ukrajinskem priznanju osvojitev in nominalnih priključitev ukrajinskega ozemlja povsem nerealna.
"Prvič zaradi tega, ker Rusija nobenega od štirih nominalno priključenih okrožij ne nadzira v celoti, v treh od štirih, Zaporožju, Hersonu in tudi Donecku, pa ne nadzoruje niti vseh ali nekaterih bistvenih delov. Tako je ta zahteva namenjena predvsem zahodnim državam, ki naj bi pritisnile na Ukrajino in tako pospešile konec vojne, češ da če Ukrajinci to sprejmejo, bodo Rusi agresijo končali. Vlak za kaj takega je odpeljal vsaj aprila lani."
Maver o špekulacijah: Rusija lahko razpade in kaj bo s Putinom
Rusi se pripravljajo na novo mobilizacijo, tokrat naj bi Putin na bojišča poslal najstnike iz zasedenih regij Doneck in Lugansk. Manevre, za katere se odloča v zadnjem času, lahko razumemo kot glas vpijočega v puščavi. Ob nenapredovanju ruske vojske in neuresničitvi zastavljenih ciljev, zaradi česar se je Putin v vojni znašel v patu, se pojavljajo špekulacije o usihanju njegove moči in morebitnem razpadu Rusije. Po mnenju sogovornika pa gre pri tem le za še eno strašilo, ki ga ruski režim uporablja za zahodno javnost, češ da če ne bo po Putinovo, bodo nepredvidene posledice v vsem evrazijskem prostoru.
"Dejansko je Putinov režim s tem, ko je pokazal svojo šibkost, sam nekoliko omajal prejšnje stanje 'pax Putina', kar se vidi v konfliktu med Armenijo in Azerbajdžanom ali se je pred meseci videlo v Kirgiziji. Ampak – presenetljivo – je režim še trdnejši, kot bi človek pričakoval glede na velikansko število žrtev. Njegov propagandni stroj ima javnost še trdno v primežu, kar pomeni, da bi Putin teoretično lahko izpeljal umik iz Ukrajine vsaj trenutno še brez večjih posledic za trdnost svojega sistema. Tudi na razpad Ruske federacije trenutno ne kaže. Iz omenjenega razloga hkrati menim, da bi bila najkrajša pot do končanja vojne ruski umik iz Ukrajine v zameno za ohranitev režima v Rusiji, s Putinom ali brez njega."
Zgodovinar in politični analitik Aleš Maver je za Siol.net po skoraj letu dni vojne v Ukrajini spregovoril o prihodnosti Vladimirja Putina in njegovega režima.
Smo že na točki brez vrnitve?
O podobnosti ruskega političnega sistema in sistema nekdanje Jugoslavije, kjer je v veliki meri vse odvisno od enega samega človeka, Maver pritrdi, da je ruski režim trenutno močno osredinjen na Putina, vendar pa meni, da bodo dozdajšnji zvesti podporniki začeli odpadati zelo hitro, ko in če bodo "zavohali kri", se pravi, ugotovili, da je Putin oslabljen ali ranljiv.
"Potem se lahko zelo hitro začnejo premiki, ki lahko pomenijo politični konec za Putina, ne pa tudi za njegov model upravljanja Rusije. Lahko se ponovi romunski scenarij iz leta 1989, še posebej ker je zaradi dvajsetletnega načrtnega uničevanja vsebinska opozicija Putinu podobno šibka, kot je bila v Romuniji ob padcu Berlinskega zidu. Morda se torej najde ruski Ion Iliescu, ki ga bodo najbrž hitro sprejeli tudi na Zahodu," je pojasnil Maver.
Po njegovih besedah je z vsakim dnem vojne verjetnost, da Putin pade, večja. "A režim je trenutno še dovolj trden, da točka brez vrnitve še ni nastopila. Mislim pa, da bi se morali varovati še ene iz ruskih logov servirane zgodbe, češ da je Putin nekakšen zmernež, ki ravna pod pritiskom vojaških jastrebov, in da ga lahko nasledi še hujši jastreb, zato naj bi mu pomagali ohraniti ugled. Zaradi narave svojega režima avtokratski voditelj nosi polno odgovornost za vse, kar se je zgodilo po 24. februarju lani," je še poudaril.
50