Barbara Brezigar sodelovala pri preprečevanju osamosvojitvenih idej?

Kot tako imenovano politično delinkvenco so organi pregona takrat označevali Mladino, Novo revijo in druge osamosvojitvene ideje, piše MMC. Današnja vrhovna tožilka Barbara Brezigar je zatrdila, da se dogodkov ne spominja. "Če sem del tega poročila res pripravila, sem bila tako kot vsi preostali namestniki javnega tožilca delo dolžna opraviti po odredbi šefa tožilstva," je dejala za MMC.

Temeljno ljubljansko tožilstvo je vse od druge svetovne vojne poleg običajnih vodilo še tako imenovani POV oziroma zaupne spise. Tudi te so leta 2006 predali arhivu Ljubljana, je pojasnila vodja oddelka za uporabo gradiva Barbara Žabota.

Leto 1987 je bil čas 57. številke Nove revije, ki je postavila temelje programa slovenske osamosvojitve. V plakatni aferi je tožilstvo predlagalo sodnega izvedenca, da bi ugotovili, ali so umetniki s plakatom žalili SFRJ, Mladino so obravnavali zaradi komentarjev politikov.

Iz dokumentov je razvidno, da naj bi se leta 1987 priprave letnega poročila tega področja lotila takrat 34-letna tožilka Barbara Brezigar. Poročilo sicer po pisanju MMC ni podpisano, iz dokumentov, ki so bili zanj zbrani, pa je razvidno, da je vsaj dva spisa na Vrhniko vrnila Brezigarjeva, ki je bila takrat namestnica temeljnega javnega tožilca.

Kakšna je bila konkretno vloga Brezigarjeve pri pregonu politične delikvence, ni jasno razvidno, nedvomno pa je imela vsaj dostop do zaupnih političnih spisov pregona političnega kriminala, te je pregledovala in obdelovala, še piše MMC.