Nedelja, 23. 3. 2025, 21.26
1 dan, 8 ur
Boštjan Skalar: Vsi smo zaspali. Vsi. Nemci, Francozi … Ni bilo pravega razvoja, ker ni bilo potrebe. #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,88
"Moja želja za slovensko obrambno industrijo je, da ne bo le del dobavnih verig za tuje igralce, temveč da razvijamo končne produkte. Da to lahko naredimo, kažejo tudi razvojni projekti Slovenske vojske v sodelovanju z zasebnimi slovenskimi podjetji," je poudaril predsednik Grozda obrambne industrije Slovenije Boštjan Skalar.
"Izpostavil bi predvsem avtonomna vozila, drone, protidronsko zaščito, simulatorje, oborožitvene postaje … Bi pa poudaril, da si naši člani v bližnji prihodnosti želijo biti predvsem del mednarodnih projektov. Recimo projektov Nata in EDA. Težava je, da če si le del dobavnih verig, največjo dodano vrednost poberejo drugi. Vendar so dogodki zadnjih let pokazali, da je tudi slovenska obrambna industrija zmožna biti resen igralec s končnimi produkti," je o slovenski obrambni industriji povedal predsednik Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS) Boštjan Skalar.
V sredo pretekli teden je na Brdu pri Kranju potekal dogodek Odpornost, na katerem so najvišji predstavniki vlade razpravljali tudi o obrambni industriji v Sloveniji. Tudi vi ste bili tam. Kako ste videli dogajanje?
Bilo je zelo zanimivo in pogovori so tekli v pravo smer. Menim, da bo Slovenija znala izkoristiti napovedane finančne spodbude Bruslja za večanje odpornosti države.
Tudi predsednik vlade Robert Golob je preteklo sredo dejal, da obramba ni samo orožje, vendar bo nekaj denarja tudi Slovenija morala investirati v orožje, kajne?
Zagotovo, a je na stvari treba gledati širše. Znotraj Nata recimo veliko govorimo o vojaški mobilnosti. To pomeni, da bo Slovenija lahko v sklopu obrambnih izdatkov posodobila določeno infrastrukturo, kot so ceste in mostovi.
Pa bo znotraj evropskih programov za obrambno industrijo res denar tudi za ceste in bolnišnice? Glede na napovedi nekaterih držav bodo šle milijarde predvsem v orožje.
Brez takih programov bo težko porabiti ves denar, ki ga obljublja Bruselj. Poleg tega se o odpornosti ne pogovarjamo samo v Sloveniji, ravno pred dnevi sem se pogovarjal s kolegom iz Nemčije, kjer poteka pogovor o istih temah.
Če v Sloveniji dvignemo porabo za obrambo na dva odstotka, to pomeni skoraj 1,4 milijarde evrov. Če bomo obrambni proračun dvignili na tri ali štiri odstotke BDP, govorimo že o dveh milijardah in več. Luksemburg, ki ima dobrega pol milijona prebivalcev in za petino višji BDP kot Slovenija, bi težko vložil toliko denarja samo v vojaško opremo vojske. Zato tudi oni razmišljajo, kako naj denar vložijo v stvari, ki bodo koristile tudi civilni sferi.
Je v ozadju koncepta odpornosti tudi dejstvo, da je treba javnosti "prodati" večanje izdatkov za obrambo? Ker tako pozitivnih besed o obrambni industriji, kot smo jih slišali pretekli teden na Brdu pri Kranju, v slovenski javnosti že dolgo ni bilo, če so sploh kdaj bile.
Strinjam se, da se bo očitno paradigma komunikacije okoli obrambne industrije v javnosti spremenila. In se je že. Zadnja leta se je v javnosti vedno govorilo o orožarski industriji, oboroževanju ... A ključno sporočilo bi morale biti obramba, varnost in odpornost. Danes pa se vendarle pogovarjamo o tem. Menim tudi, da je slovenska družba že bolj zrela in da razume, da ne gre le za vprašanje o "maslu in topovih", temveč da je treba širše gledati na varnost.
"V tujini res poteka debata, da bi morda pešajoča avtomobilska industrija našla rešitev v obrambnem sektorju. Na nas se recimo že obračajo podjetja iz živilske industrije, farmacije ipd. Ne nazadnje Nato prek svojih razpisov kupuje tudi hrano. Tudi vojaki morajo jesti. Zamrznjeni pripravljeni prehrambni izdelki, konzervirana hrana," je povedal Boštjan Skalar.
Pa bo slovenska obrambna industrija znala izkoristiti spremembe?
Kot predstavnik obrambne industrije v Sloveniji menim, da moramo aktualne spremembe izkoristiti. Predvsem za razvoj podjetij. Treba je dati priložnost naši industriji, da se razvije. Imamo veliko visokotehnoloških izdelkov. GOIS ima vse več članov, s 1. aprilom jih bo že 95. Poleg tega se nekatere druge industrije spoprijemajo z izzivi pri poslovanju in iščejo druge priložnosti na trgu.
Izpostavil bi še projekte, ki jih sofinancira Mors. Tudi ti projekti dokazujejo, da Slovenci lahko razvijemo visokotehnološke rešitve v obrambnem sektorju.
Na Brdu se je veliko govorilo o samozadostnosti. Pri hrani, pri zdravstvenih kapacitetah in tudi pri orožju. Eden izmed udeležencev dogodka je spregovoril o tem, da moramo v Sloveniji postaviti tudi tovarno nabojev in pehotnega orožja. Na katera področja se mora slovenska obrambna industrija in tudi Slovenija osredotočiti?
Še enkrat, jasno je, da bomo morali nekaj denarja vendarle nameniti tudi za orožje. Že leta se pogovarjamo, zakaj moramo kupiti osemkolesnike za Slovensko vojsko. Odgovor je preprost: ker smo del mednarodnih organizacij in moramo prispevati sorazmeren delež ter hkrati poskrbeti za svojo varnost. In to ne vključuje le osemkolesnikov. Danes so, na primer, spet aktualne debate o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Na vprašanje, na kaj se mora Slovenija osredotočiti, bi odgovoril, da seveda Slovenija vseh izdatkov za odpornost ne more nameniti za orožje. In zagotovo Slovenija ni edina evropska država, ki bo najverjetneje večji del izdatkov namenila za druge stvari kot za oboroževanje. Bodo pa določene države v Evropi, najverjetneje predvsem največje, zagotovo veliko vlagale v oboroževanje.
Osemsto milijard evrov, ki jih na tak ali drugačen način obljublja Bruselj, je kar veliko denarja.
To je ogromno denarja.
Če pogledamo samo vaše članstvo, kje menite, da bodo slovenska podjetja lahko izkoristila nove poslovne priložnosti ne samo doma, temveč tudi v tujini?
Če pogledamo naše članstvo, lahko le okoli deset podjetij uvrstimo neposredno v obrambno industrijo. Pa še od teh podjetij jih kar nekaj posluje tudi v civilnem sektorju.
Moja želja za slovensko obrambno industrijo je, da ne bo le del dobavnih verig za tuje igralce, temveč da razvijamo končne produkte. Da to lahko naredimo, kažejo tudi razvojni projekti Slovenske vojske v sodelovanju z zasebnimi slovenskimi podjetji.
Končni produkti so torej sveti gral. Kaj slovenska podjetja že danes proizvajajo?
Izpostavil bi predvsem avtonomna vozila, drone, protidronsko zaščito, simulatorje, oborožitvene postaje … Bi pa poudaril, da si naši člani v bližnji prihodnosti želijo biti predvsem del mednarodnih projektov. Recimo projektov Nata in EDA. Težava je, da če si le del dobavnih verig, največjo dodano vrednost poberejo drugi. Vendar so dogodki zadnjih let pokazali, da je tudi slovenska obrambna industrija zmožna biti resen igralec s končnimi produkti.
V pogovoru ste že omenili, da bi lahko druge industrije, ki se spoprijemajo z izzivi, prodrle v obrambni sektor. V tujini določene take procese že spremljamo. Se na vas morda že obračajo kakšna slovenska podjetja iz drugih industrij?
V tujini res poteka debata, da bi morda pešajoča avtomobilska industrija našla rešitev v obrambnem sektorju. Na nas se recimo že obračajo podjetja iz živilske industrije, farmacije ipd. Ne nazadnje Nato prek svojih razpisov kupuje tudi hrano. Tudi vojaki morajo jesti. Zamrznjeni pripravljeni prehrambni izdelki, konzervirana hrana …
Kako pomembno pa je sodelovanje slovenskih obrambnih podjetij z Morsom? Na začetku pogovora ste izpostavili razvojne projekte Morsa, ki sodeluje z domačimi podjetji.
Treba je razumeti podrobnosti poslovanja obrambne industrije. Če neko podjetje proda izdelke ali rešitve Slovenski vojski, potem jih lahko poskusi prodajati tudi v tujino. Prek načina vlada vladi. Zato je v velikem interesu slovenskih podjetij, da sodelujejo z domačo vojsko. In večkrat ko se bodo slovenski produkti prodali v tujino, bolj bomo postali prepoznani kot zelo resen igralec v industriji.
Letos bo od 21. do 24. oktobra v Celju potekal prvi pravi obrambni sejem v samostojni Sloveniji, poimenovan SIDEC. "Mors bo na dogodku predstavil vse razvojne projekte in tako pokazal tujini, kaj vse znamo narediti v Sloveniji," je o dogodku, ki ga soorganizira tudi GOIS, dejal Boštjan Skalar.
Kako pa danes na slovensko obrambno industrijo gledajo v tujini?
Tudi veliki nam priznavajo, da radi in tudi lažje sodelujejo s slovenskimi podjetji. Kot prednosti izpostavljajo prilagodljivost, agilnost in hitrost pri odzivanju na spremembe. Pa tudi to, da Slovenci vedno najdemo rešitve.
Pred dvema tednoma je Hrvaška v Bruslju organizirala dan hrvaške obrambne industrije. Ali tudi Slovenija deluje na podoben način in pomaga podjetjem?
Slovenija je v preteklosti že organizirala take dogodke. Pravkar potekajo pogovori, da bi letos spet organizirali tak dogodek. Zelo aktivni smo tudi na mednarodnih sejmih, organiziramo tudi poslovne obiske drugih držav.
Letos bo od 21. do 24. oktobra v Celju potekal prvi pravi obrambni sejem v samostojni Sloveniji, poimenovan SIDEC. Mors bo na dogodku predstavil vse razvojne projekte in tako pokazal tujini, kaj vse znamo narediti v Sloveniji.
Pa obstaja zanimanje za sejem v tujini?
Zanimanje je zelo veliko. Inovacij primanjkuje povsod. Napovedana je prisotnost največjih igralcev.
Vse to se sliši odlično, vendar hkrati podjetja iz obrambne industrije opozarjajo, da jim slovenske banke brez obvestila zapirajo bančne račune. Da dostopa do bolj "zapletenih" finančnih instrumentov, kot so recimo bančna posojila, sploh ne omenjam.
Težave s komercialnimi bankami v Sloveniji imajo res že dolgo brado. Zdaj, ko je vlada prepoznala izzive, upam, da se bodo sprememb zgodile hitreje. Sicer ne pričakujem sprememb pri politiki komercialnih bank.
Ravno pred kratkim sem bil v Bruslju s podpredsednikom Evropske investicijske banke in je bil presenečen nad izzivi, s katerimi se spoprijemamo v Sloveniji na finančnem področju. Veliko pričakujemo od bolj ali manj edine preostale slovenske banke SID. Z njimi se pogovarjamo, da bi oblikovali produkte, ki bi obrambnim podjetjem omogočali ne samo zavarovanja, temveč tudi kreditiranje in druge oblike financiranja. Bile so tudi ideje, da bi se po vzoru iz tujine ustanovil razvojni sklad, ki bi lahko nadomestil komercialne banke na določenih področjih poslovanja. Nekatere tuje države tudi neposredno vstopajo v lastništvo strateško pomembnih obrambnih podjetij.
Malo bi še ostal pri tej problematiki, ki ima res, kot ste sami rekli, dolgo brado. A glede na izjave iz evropskih in tudi drugih prestolnic nimamo spet petih let, da bi rešili konflikt finančne industrije z obrambno. Lahko obrambna podjetja že letos pričakujejo kakšne spremembe?
Kot sem dejal, pogovori potekajo. Predvsem z banko SID. Mora pa ukrepati tudi Evropska centralna banka in sporočiti vsem članicam evroobmočja, da se mora politika do obrambne industrije spremeniti. Seveda se komercialnim bankam nikoli ne bo dalo neposredno ukazati financiranja, se pa strinjam z vami, nimamo petih let časa. To moramo rešiti čim prej. Že letos.
Vstop države neposredno v lastniško strukturo obrambnih podjetij. Očitno bomo dobili prvi tak primer tudi v Sloveniji, in sicer mislim na SDH, slovensko podjetje Valhalla Turrets in nemški koncern Rheinmetall.
V določenem trenutku je razumljivo, da se večji in strateški projekti težko izpeljejo brez države. S solastniškim deležem pa države tudi lažje nadzorujejo smer razvoja takih podjetij. Ti primeri so poznani tudi v tujini. Primer Valhalle sicer težko komentiram, saj ne poznam podrobnosti. Če bo država res sodelovala pri projektu, lahko to samo pozdravim. Če je Telekom Slovenije del kritične infrastrukture, ne vidim razloga, da tudi obrambna industrija ne bi bila. Na žalost nič ne kaže, da se bodo vojne končale.
Vojne se niso nikoli končale, smo pa imeli mir v Evropi zadnjih 30 let.
In ravno zato smo vsi zaspali. Vsi. Nemci, Francozi … Ni bilo pravega razvoja, ker ni bilo potrebe.
