Sreda, 19. 3. 2025, 10.04
3 minute
Odpornost Slovenije: "Danes ni več dilema, da je obramba zadeva cele države" #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
"Slovenija je v zelo dobri kondiciji. Slovenija je tudi zgled ne samo marsikateri članici EU, temveč tudi Nata. Sam sem sodeloval pri številnih aktivnostih vaje še kot državni sekretar na Morsu in v bistvu nas je bilo zelo malo z obrambnega ministrstva. Ko pa sem se pogovarjal s kolegi iz tujine, so mnogi poudarjali, da ne vedo, kako naj se organizirajo znotraj države. V Sloveniji pa je zelo drugače. Mi smo nekaj korakov naprej," je danes na Brdu pri Kranju poudaril nekdanji državni sekretar na Morsu, danes pa predstavnik Slovenskega državnega holdinga Damir Črnčec.
Osrednji panel posveta je namenjen odpornosti nacionalnovarnostnega sistema Slovenije. Minister za obrambo Borut Sajovic, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, veleposlanik pri stalnem predstavništvu RS pri Natu Andrej Benedejčič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš so se v razpravi osredotočili na nacionalnovarnostni sistem, področja in cilje za doseganje čim višje ravni odpornosti države in družbe ter odpornost in civilno pripravljenost v Natu, ki vplivata tudi na nacionalne rešitve v spremenjenem varnostnem okolju.
Minister za obrambo Borut Sajovic
"Zakaj je odpornost pomembna? Če si odporen, ne dobiš gripe in pozimi ne zboliš. Zato danes aktivno delamo za povezovanje vojaškega in civilnega dela družbe. In to bomo še nadaljevali," je na zadnji okrogli mizi o odpornosti nacionalnovarnostnega sistema Slovenije dejal minister za obrambo Borut Sajovic. Za odpornost pa je po njegovih besedah najpomembnejša vera, da zmoremo in da smo enotni.
"Mi krepimo odpornost za ljudi in krepimo jo z ljudmi. Kaj se je v Slovenski vojski dogajalo od leta 1991, danes ni več pomembno. Pomembno je, kje smo danes in kaj lahko storimo v prihodnjih letih. Lahko rečem tudi, da se je končno trend zaposlovanja v Slovenski vojski obrnil in je pozitiven. Ključno pa bo v prihodnje stanje duha. Mi vidimo, da je služiti domovini, jo braniti nekaj pozitivnega, nekaj najbolj svetega. Kako pa mladi vidijo obrambo domovine? Jo vidijo kot Maister leta 1918? Tako kot partizanska vojska leta 1945? Tako kot vsi leta 1991? Sam sem sicer zelo optimističen. Tabori za mlade Slovenske vojske so imeli pred leti okoli 300 udeležencev. Danes jih je več kot tisoč. Število štipendistov Slovenske vojske je zraslo za več kot sto odstotkov v le nekaj letih," je poudaril Sajovic in dodal, da si Slovenija seveda želi mir.
"Vendar za mir je treba delati in vlagati vsak dan." Minister je še citiral generala Rudolfa Maistra: "Naša sveta dolžnost je braniti domovino, premoženje in življenja naših dragih. Za to gre."
"Vsak minister bo dejal, da kadrov primanjkuje. Na MNZ vprašanje pomanjkanja ljudi rešujemo malo drugače. Za policista je danes potrebna opravljena dvoletna šola na akademiji. Zato danes nagovarjamo mlade ljudi tam, kjer so. Na fakultetah in kariernih sejmih. Krepimo pa tudi pomožno policijo. Odločili smo se povezovati vse varnostne deležnike. Če je bilo še pred nekaj leti heretično, da je bil v policijskem avtomobilu mestni redar, so danes mešane patrulje v številnih občinah realnost. Naša politika je tudi, da morajo mestni redarji dobiti večja pooblastila, kot jih imajo danes. V doglednem času bo mestno redarstvo postalo lokalna policija. Tega nihče ne bo zaustavil. Povezujemo se tudi z akterji iz zasebnega varnostnega sektorja. Pomembna pa je tudi korporativna varnost," je med drugim razložil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.
Obramba je zadeva cele države
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin
"Danes ni več dilema, da je obramba zadeva cele države. Danes je popolnoma razumljivo, da sta tako obramba kot odpornost naloga, ki je v rokah nas vseh. Zaključki lanske vaje Odpornost so, da sta tako nacionalnovarnostni sistem kot obrambni sistem stabilna. Vendar smo našli posamezne vrzeli, ki jih je treba – nekatere v kratkem času – nadgraditi. Zato je vlada sprejela tudi akcijski načrt, ki obsega več kot 50 točk. Poleg akcijskega načrta na ravni države bodo vsako ministrstvo in drugi deležniki v državi sprejeli še notranji akcijski načrt. Zato se danes ukvarjamo tako s strateškimi odgovori kot z rešitvami za vrzeli, ki smo jih zaznali na vaji," je danes na Brdu pri Kranju na dogodku Odpornost Slovenije dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Nekdanji državni sekretar na Morsu, danes pa predstavnik Slovenskega državnega holdinga Damir Črnčec
S Pavlinom se je strinjal tudi nekdanji državni sekretar na Morsu, danes pa predstavnik Slovenskega državnega holdinga Damir Črnčec, ki je poudaril, da je v preteklosti sistem nacionalne varnosti v Sloveniji bil razumljen kot obramba, vojska in policija. "In v primerih naravnih nesreč še civilna zaščita, katere verjetno najpomembnejši del so gasilci. In vsi ti akterji skrbijo, da država deluje, kot je treba. Krizno upravljanje, kritična infrastruktura, odpornost … to so neke besede, lahko tudi vrednote, ki se med sabo prepletajo. Ministrstvo za obrambo je koordinator tako kriznega upravljanja kot zaščite kritične infrastrukture. Samo varnost, za katero skrbi policija, je bila zunaj tega sistema."
Dejansko pa po besedah Črnčeca Mors ni tisti, ki v praksi izvaja vse te dejavnosti. "In to je ta kvanti preskok, ki ga je povzročila vaja Odpornost 2024, da drugi ključni deležniki prevzamejo del odgovornosti in začnejo izvajati aktivnosti na državni ravni. Vaja je tudi pokazala, da je Slovenija v zelo dobri kondiciji. Slovenija je tudi zgled ne samo marsikateri članici EU, temveč tudi Nata. Sam sem sodeloval pri številnih aktivnostih vaje še kot državni sekretar na Morsu in v bistvu nas je bilo zelo malo z obrambnega ministrstva. Ko pa sem se pogovarjal s kolegi iz tujine, so mnogi poudarjali, da ne vedo, kako naj se organizirajo znotraj države. V Sloveniji pa je zelo drugače. Mi smo nekaj korakov naprej. Zdaj povezujemo družbene podsisteme vse do ravni posameznikov in prenašamo dobre izkušnje. Vsi skupaj razumemo, da je zdravje skupna vrednota. Moramo pa razumeti tudi, da je odpornost skupna vrednota. Odpornost je sposobnost vzpostaviti sistem nazaj v primeru krize in spet začeti delovati optimalno," je še poudaril Črnčec.
"Vaja Odpornost 2024 je pokazala, da je kritična infrastruktura tudi v lasti zasebnega sektorja. SDH ima v svojem portfelju številna podjetja, ki so del kritične infrastrukture. SDH mora poleg poslovnih ciljev zasledovati tudi strateške cilje, zato bomo imeli znotraj SDH skupaj z vsemi podjetji v portfelju priprave na strateške cilje," je poudaril Damir Črnčec.
"Mors je takoj po izbruhu vojne v Evropi začel delati in v tej vladi smo naredili veliko reform, predvsem na področju pridobivanja kadra. Ubrali smo tudi popolnoma drugačen pristop k velikim nakupom opreme. Skozi vajo pa smo naleteli na še nekatere izzive, med drugim na primer na dobavne verige. Pozitiven primer so na primer hidranti, ki jih imamo tako v mestih kot v vaseh in so osnova za delo gasilcev v primeru požarov, pri nekaterih drugih dobavnih verigah pa imamo še kar nekaj izzivov. Najboljši odgovor je predvsem samozadostnost. Pomembna pa je tudi samozadostnost na področju orožja in streliva. Se spomnite dogajanja v času izbruha epidemije koronavirusa, ko so maske in drugo zaščitno opremo imele države, ki so imele domačo proizvodnjo ali pa so bile za opremo pripravljene plačati ogromno denarja?" je še poudaril Pavlin.
Energetika in infrastruktura
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek
"Na ministrstvu za infrastrukturo smo vajo Odpornost 2024 vzeli zelo zelo resno. Prvič v zgodovini ministrstva smo uvedli dvoizmensko delo, krizni štab … Moji sodelavci so se res zelo potrudili. Poleg tekočega dela so morali sodelovati še v vaji Odpornost. Ta je pokazala, da je naše ministrstvo dobro oziroma zelo dobro, sodelavci so napisali kar odlično, pripravljeno na izzive. To je verjetno tudi posledica tega, da ima naše ministrstvo ob vsaki naravni nesreči 'vajo v živo'. Brez prevozne infrastrukture se življenje ustavi za vse," je dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer
"Vaja Odpornost 2024 je pokazala, da je Slovenija kar dobro pripravljena na področju energetike, na področju oskrbe z energijo. Seveda so možnosti za izboljšave. Redkokatera država ima pripravljeno tako robustno energetiko, da je pripravljena na vse scenarije. Ključno je videti, kako se odzivamo na vsa tveganja. Vaja je pokazala, da imamo rezerve pri komunikaciji. Ključna pri energetiki pa je tudi infrastruktura. Zato smo skupaj z operaterjem distribucijskega omrežja pripravili vrsto scenarijev za vrsto primerov," je na začetku okrogle mize poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Kmetije ali bolnišnice?
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić
"Prvi izziv, ki smo ga rešili, je, da so prvič tudi na najvišji politični ravni kmetijska zemljišča prepotrebna. In da jih moramo strateško umestiti v naš prostor. Preden bomo prišli do družbenega konsenza o pomembnosti kmetijskih zemljišč, pa bomo morali še veliko narediti. Po eni strani so ključna infrastruktura kmetijska zemljišča, hkrati pa so zelo pomembne tudi bolnišnice. Te pa gradimo na kmetijskih zemljiščih. Kako bomo poiskali ravnovesje tudi z gospodarstvom in javno infrastrukturo? Imamo še veliko rezerv, kar se tiče kmetijskih zemljišč, zato na ministrstvu za kmetijstvo pripravljamo več zakonskih rešitev," je v pogovoru v okviru okrogle mize dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec
"Število zaposlenih v zdravstvenem sistemu narašča skladno s potrebami prebivalstva. V zdravstvu se ves čas spoprijemamo s spremembami, kot je recimo staranje prebivalstva. Če imamo danes težave s pridobivanjem kadrov ne samo v zdravstvu, temveč tudi v socialnovarstvenem sektorju, je jasno, da bo težava v času kriznih razmer še toliko večja. To smo videli v času epidemije koronavirusa. V takih razmerah si seveda želimo omejiti pritisk na zdravstveni sistem. Ker na koncu so sistem predvsem ljudje in dalj ko traja kriza, bolj so izmučeni, pregoreli ... Ena izmed rešitev je lahko hitrejša mobilnost kadrov med sistemi, ker drugače imamo državo dveh hitrosti. En del je zelo preobremenjen, drugi pa je veliko manj preobremenjen," je dejal predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec.
Predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug
"Po eni strani govorimo o izgradnji novih bolnišnic, vendar sta še pomembnejši obnova in modernizacija obstoječih bolnišnic. Veste, družba kaže svoj odnos do določene dejavnosti s tem, da ji namenja denar. Če mi ne namenjamo denarja za infrastrukturo, kaj sporočamo našim zaposlenim? Da niso veliko vredni. Ko pridejo v bolnišnico in vidijo, da prostori razpadajo, je to zelo jasen znak. Že ta znak, da se država končno zaveda, da je zdravstvena infrastruktura izrednega pomena, je prvi korak k temu, da zdravstveni uslužbenci dobijo občutek, da so vredni. Drugi korak je prevzemanje odgovornosti. V zdravstvu je namreč najpomembnejša stopnja odgovornosti, ki jo nosite. Zelo lahko je biti zdravnik z malo odgovornosti. Zelo težko je biti zdravnika ali pa zdravstveni delavec z veliko odgovornosti. Štiriindvajseturno zagotavljanje zdravstvene oskrbe osebam s hujšimi poškodbami je zato neprimerljivo z zagotavljanjem zdravstvenih storitev od ponedeljka do četrtka. Zato moramo prilagoditi financiranje, da pomagamo predvsem tistim, ki 24 ur na dan skrbijo za preživetje ljudi," je poudaril predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug.
Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel odpornost države temelji na hitrem in učinkovitem odzivu na krize. Poleg dobre organizacije zdravstvenega sistema na nacionalni ravni je izpostavila pomembnost čezmejnega povezovanja. "Na ministrstvu se nam zdi izjemnega pomena, da se slovenski strokovnjaki vključujejo v evropske mreže, kot je denimo organizacija Hera, ki je bila ustanovljena, da bi zagotovila zanesljiv odziv EU na čezmejne nevarnosti za zdravje. Če se karkoli zgodi, se zagotovita takojšnja razpoložljivost in dostopnost zdravstvenih protiukrepov," je ponazorila.
Vojko Volk: Vse te pomanjkljivosti so v glavnem ozdravljive z nekimi stvarmi, ki so zelo banalne
Države morajo same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem lahko prispevajo v zavezništva, je na današnjem posvetu o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju dejal Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu premierja, pristojen za nacionalno in mednarodno varnost. Današnje grožnje so, tako kot v preteklosti, naravne in človeške, je dodal.
"V čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni," je po poročanju STA v uvodnem nagovoru dejal Volk. Poudaril je, da morajo države same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem lahko prispevajo v zavezništva, kot sta EU in Nato.
Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade
"Za države, ko gre za varnost, velja podobno kot za posameznika, ko gre za zdravje. Vsak mora najprej sam poskrbeti za svoje zdravje in potem lahko za naše večje probleme poskrbi zdravstveni sistem," je ponazoril, da je zaupati samo zdravstvenemu sistemu, da bo ozdravil naše bolezni, naivno in nespametno.
V nagovoru je večkrat omenil lansko nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja, ki naj bi izpostavila veliko pomanjkljivosti na sistemski, lokalni, strokovni in politični ravni.
"Vse te pomanjkljivosti so v glavnem ozdravljive z nekimi stvarmi, ki so zelo banalne in se jim reče kadri in pa finance, a ne samo s tem," je dejal državni sekretar. Kot je dodal, so med vajo odkrili tudi nekaj zelo pozitivnih stvari, zlasti duh pripadnosti in sodelovanja.
Po njegovih besedah so sicer današnje grožnje, tako kot v preteklosti, naravne in človeške.
"Ko si nekdo zaželi tujega naroda ozemlje, še posebej če se to zgodi v Evropi, smo dolžni reagirati vsi, saj smo dolžni pomagati ljudem, ki so v taki stiski, kot smo bili mi, ko je prišel okupator in smo se morali za svoje ozemlje postavljati," je dejal. Pri tem je navedel uspehe generala Rudolfa Maistra po prvi svetovni vojni, partizanov v drugi in osamosvojiteljev ob koncu preteklega tisočletja.
Izrazil je upanje, da se bodo obeti za mir v Ukrajini uresničili ter da bo Evropa, in v njej Slovenija, odslej na vsak nov izziv zares pripravljena. "Kdor je pripravljen, je na pol rešen," je sklenil državni sekretar, ki meni, da se je bolje pripraviti na to, da gre lahko kaj narobe, potem pa si vesel, če ni tako.
