Sreda, 19. 3. 2025, 10.04
5 ur, 25 minut
Golob: Verjamemo, da obramba ni samo orožje. Obramba je bistveno več. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,61
"Ne bežimo od resničnosti. Vemo, da bomo morali povečati obrambne zmogljivosti. Moja obljuba pa je, da povečevanje izdatkov za obrambo ne bo šlo na račun rezanja pravic katerekoli skupine. Še najmanj pa najbolj ranljivih. Najti moramo način, kako dobiti dodatne vire za povečevanje obrambnih zmogljivosti," je danes na Brdu pri Kranju poudaril predsednik vlade Robert Golob.
"Včeraj smo po treh letih vojne končno dočakali vsaj preblisk upanja za dosego najprej premirja, nato pa tudi miru v Ukrajini. Vendar to ne pomeni, da se je geopolitično stanje v svetu kakorkoli spremenilo. Ni se. Ravno premirje na Bližnjem vzhodu, v katerega smo polagali veliko upanja pred meseci in ga tudi navdušeno pozdravili, je v tem tednu žal zaradi potez izraelske vlade dobilo nov prizvok. V resnici obračun s političnimi nasprotniki z druge strani. To nam mora dati misliti, da tudi takrat, ko si želimo miru, ne pomeni, da je mir samoumeven. Prav tako ne moremo računati na to, da bo Slovenija varna in odporna sama od sebe. Ali pa da bodo za to poskrbeli bližnji sosedi s prijateljskimi nameni. Ali pa daljni zavezniki, ki bodo namesto nas skrbeli za našo varnost in odpornost. Ne. Edini, ki lahko skrbimo za to, smo mi sami," je danes na Brdu pri Kranju ob koncu posveta Odpornost Slovenije dejal predsednik vlade Robert Golob.
"Svojim državljanom in državljankam smo dolžni pojasniti, kako bomo poskrbeli za večjo odpornost Slovenije. Ne samo danes in jutri, temveč tudi za prihodnje generacije. Zato so tudi stališča, ki jih zagovarjamo v vseh organizacijah, vedno konsistentna. Vse, kar počnemo, moramo početi s ciljem, da ohranimo mir. Za večno. Karkoli počnemo, počnemo zato, da nagovarjamo vse druge, da gredo po isti poti. Poti človekovih pravic, mednarodnega prava in miru. Hkrati pa moramo doma krepiti svojo odpornost, saj so žal razmere v svetu vse bolj kompleksne. Pa ne samo geopolitično, temveč tudi z vidika podnebne krize. V tem kontekstu smo bili v Sloveniji že postavljeni pred bridke preizkušnje. In samo zaradi odličnega sistema zaščite in reševanja nam je uspelo, da smo lahko posledice pravočasno zmanjšali oziroma se ustrezno odzvali," je poudaril Golob in dejal: "Verjamemo, da obramba ni samo orožje. Obramba je bistveno več."
Ne bežimo od resničnosti
"Verjamemo, da mora obramba vsebovati komponento varnosti in komponento odpornosti. V tem času nam je uspelo dvoje. Prvič, razširili smo krog držav znotraj EU, ki verjamejo v moč premirja in da ne teče pogovor samo o tem, da se pošlje vojsko na krizna območja. Najprej se mora doseči premirje, šele nato se sprašujemo o vojski. Pred mesecem dni je bila Slovenija ena izmed redkih držav, ki je zagovarjala premirje v Ukrajini. O tem sem se takrat pogovarjal tudi s predsednikom Zelenskim in skupaj sva na neki način našla to formulo, ki je zdaj sprejeta," je poudaril Golob.
Slovenija je bila ena izmed prvih, ki si je upala govoriti o tem, da je premirje v Ukrajini nekaj, kar je treba po Golobovih besedah pozdraviti, čeprav še nimamo trajnih zagotovil za mir. "In drugič. Pred 14 dnevi smo na evropskem svetu skupaj s španskim predsednikom vlade razširili koncept obrambe Evrope tudi na koncept varnosti. Evropa bo varna šele takrat, ko se ne bo zanašala na obrambne sile posameznih držav, temveč bo zgradila evropski sistem varnosti. Vse prihodnje aktivnosti EU ne bodo šle samo v smer obrambe, temveč tudi varnosti. V Sloveniji smo po svoje edinstveni. Že več desetletij ob stebrih varnosti in obrambe gradimo tudi sistem civilne zaščite in sistem za zaščito in reševanje. Tudi zaradi tega smo na samem vrhu evropskih narodov pri vprašanju, kako se znamo odzivati na nesreče. Tako naravne kot človeške," je poudaril Golob.
Po njegovih besedah ima Slovenija dolžnost, da ta sistem dodatno krepi in je še naprej zgled celotni Evropi. "Jaz vem, da bo marsikateri oreh, ki ga bomo morali streti, trd. Vendar ravno s tem, ko razširimo problem in govorimo o odpornosti, bomo v prihodnjih letih višanja izdatkov za obrambo, varnost in odpornost, dosegli tudi pravičnejšo družbo ter boljšo pripravljenost na vse izzive prihodnosti," je dejal Golob.
"Ne bežimo od resničnosti. Vemo, da bomo morali povečati obrambne zmogljivosti. Moja obljuba pa je, da povečevanje izdatkov za obrambo ne bo šlo na račun rezanja pravic katerekoli skupine. Še najmanj pa najbolj ranljivih. Najti moramo način, kako dobiti dodatne vire za povečevanje obrambnih zmogljivosti," je še obljubil Golob.
Za mir je treba delati in vlagati vsak dan
Minister za obrambo Borut Sajovic
"Zakaj je odpornost pomembna? Če si odporen, ne dobiš gripe in pozimi ne zboliš. Zato danes aktivno delamo za povezovanje vojaškega in civilnega dela družbe. In to bomo še nadaljevali," je na okrogli mizi o odpornosti nacionalnovarnostnega sistema Slovenije dejal minister za obrambo Borut Sajovic. Za odpornost pa je po njegovih besedah najpomembnejša vera, da zmoremo in da smo enotni.
"Mi krepimo odpornost za ljudi in krepimo jo z ljudmi. Kaj se je v Slovenski vojski dogajalo od leta 1991, danes ni več pomembno. Pomembno je, kje smo danes in kaj lahko storimo v prihodnjih letih. Lahko rečem tudi, da se je končno trend zaposlovanja v Slovenski vojski obrnil in je pozitiven. Ključno pa bo v prihodnje stanje duha. Mi vidimo, da je služiti domovini, jo braniti nekaj pozitivnega, nekaj najbolj svetega. Kako pa mladi vidijo obrambo domovine? Jo vidijo kot Maister leta 1918? Tako kot partizanska vojska leta 1945? Tako kot vsi leta 1991? Sam sem sicer zelo optimističen. Tabori za mlade Slovenske vojske so imeli pred leti okoli 300 udeležencev. Danes jih je več kot tisoč. Število štipendistov Slovenske vojske je zraslo za več kot sto odstotkov v le nekaj letih," je poudaril Sajovic in dodal, da si Slovenija seveda želi mir.
"Vendar za mir je treba delati in vlagati vsak dan." Minister je še citiral generala Rudolfa Maistra: "Naša sveta dolžnost je braniti domovino, premoženje in življenja naših dragih. Za to gre."
"Vsak minister bo dejal, da kadrov primanjkuje. Na MNZ vprašanje pomanjkanja ljudi rešujemo malo drugače. Za policista je danes potrebna opravljena dvoletna šola na akademiji. Zato danes nagovarjamo mlade ljudi tam, kjer so. Na fakultetah in kariernih sejmih. Krepimo pa tudi pomožno policijo. Odločili smo se povezovati vse varnostne deležnike. Če je bilo še pred nekaj leti heretično, da je bil v policijskem avtomobilu mestni redar, so danes mešane patrulje v številnih občinah realnost. Naša politika je tudi, da morajo mestni redarji dobiti večja pooblastila, kot jih imajo danes. V doglednem času bo mestno redarstvo postalo lokalna policija. Tega nihče ne bo zaustavil. Povezujemo se tudi z akterji iz zasebnega varnostnega sektorja. Pomembna pa je tudi korporativna varnost," je med drugim razložil minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš.
"Rad bi poudaril tri stvari. Prvič, slovenska vojska se v miru usposablja za krizo, oziroma vojno. Drugič, izhodišča iz vaje Odpornost nam dajejo nekatere iztočnice, kaj moramo storiti v bližnji prihodnosti. In to je zagotovo varnostni sistem skupaj s slovensko vojsko. Sistem mora biti odziven, vzdržen in ki bo lahko obvaroval Slovenijo. In tretjič, ko se pogovarjamo o maslu in topovih, dajmo se tudi pogovarjati o varnosti in obrambi," je na okrogli mizi med drugim dejal načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalpodpolkovnik Robert Glavaš.
Veleposlanik pri stalnem predstavništvu pri Natu Andrej Benedejčič je ponudil zgodovinski pogled, saj da je v desetletjih po koncu hladne vojne prišlo do izgube "institucionalnega spomina".
Pri tem ni izpostavil zgolj vloge vojske, pač pa tudi denimo gospodarstva, saj da je v tem času prišlo do privatizacije ali selitev ključnih sektorjev v tujino. To velja tako za ključne industrije kot področja, kot so komunikacije in logistika.
Kot je dejal, Nato razume pomen odpornosti, zaradi česar je ustanovil tudi pristojen odbor, ki da izpostavlja ključna področja varnosti, kot so poleg konvencionalne obrambe še energetika, zdravstvo, nadzor migracij ipd. Pri tem prihaja do obnov znanj iz preteklosti v novi geopolitični realnosti, kjer na vzhodu Evrope poteka intenzivna vojna, s spremembo oblasti v ZDA pa se krhajo čezatlantski odnosi.
Obramba je zadeva cele države
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin
"Danes ni več dilema, da je obramba zadeva cele države. Danes je popolnoma razumljivo, da sta tako obramba kot odpornost naloga, ki je v rokah nas vseh. Zaključki lanske vaje Odpornost so, da sta tako nacionalnovarnostni sistem kot obrambni sistem stabilna. Vendar smo našli posamezne vrzeli, ki jih je treba – nekatere v kratkem času – nadgraditi. Zato je vlada sprejela tudi akcijski načrt, ki obsega več kot 50 točk. Poleg akcijskega načrta na ravni države bodo vsako ministrstvo in drugi deležniki v državi sprejeli še notranji akcijski načrt. Zato se danes ukvarjamo tako s strateškimi odgovori kot z rešitvami za vrzeli, ki smo jih zaznali na vaji," je danes na Brdu pri Kranju na dogodku Odpornost Slovenije dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Nekdanji državni sekretar na Morsu, danes pa predstavnik Slovenskega državnega holdinga Damir Črnčec
S Pavlinom se je strinjal tudi nekdanji državni sekretar na Morsu, danes pa predstavnik Slovenskega državnega holdinga Damir Črnčec, ki je poudaril, da je v preteklosti sistem nacionalne varnosti v Sloveniji bil razumljen kot obramba, vojska in policija. "In v primerih naravnih nesreč še civilna zaščita, katere verjetno najpomembnejši del so gasilci. In vsi ti akterji skrbijo, da država deluje, kot je treba. Krizno upravljanje, kritična infrastruktura, odpornost … to so neke besede, lahko tudi vrednote, ki se med sabo prepletajo. Ministrstvo za obrambo je koordinator tako kriznega upravljanja kot zaščite kritične infrastrukture. Samo varnost, za katero skrbi policija, je bila zunaj tega sistema."
Dejansko pa po besedah Črnčeca Mors ni tisti, ki v praksi izvaja vse te dejavnosti. "In to je ta kvanti preskok, ki ga je povzročila vaja Odpornost 2024, da drugi ključni deležniki prevzamejo del odgovornosti in začnejo izvajati aktivnosti na državni ravni. Vaja je tudi pokazala, da je Slovenija v zelo dobri kondiciji. Slovenija je tudi zgled ne samo marsikateri članici EU, temveč tudi Nata. Sam sem sodeloval pri številnih aktivnostih vaje še kot državni sekretar na Morsu in v bistvu nas je bilo zelo malo z obrambnega ministrstva. Ko pa sem se pogovarjal s kolegi iz tujine, so mnogi poudarjali, da ne vedo, kako naj se organizirajo znotraj države. V Sloveniji pa je zelo drugače. Mi smo nekaj korakov naprej. Zdaj povezujemo družbene podsisteme vse do ravni posameznikov in prenašamo dobre izkušnje. Vsi skupaj razumemo, da je zdravje skupna vrednota. Moramo pa razumeti tudi, da je odpornost skupna vrednota. Odpornost je sposobnost vzpostaviti sistem nazaj v primeru krize in spet začeti delovati optimalno," je še poudaril Črnčec.
"Vaja Odpornost 2024 je pokazala, da je kritična infrastruktura tudi v lasti zasebnega sektorja. SDH ima v svojem portfelju številna podjetja, ki so del kritične infrastrukture. SDH mora poleg poslovnih ciljev zasledovati tudi strateške cilje, zato bomo imeli znotraj SDH skupaj z vsemi podjetji v portfelju priprave na strateške cilje," je poudaril Damir Črnčec.
"Mors je takoj po izbruhu vojne v Evropi začel delati in v tej vladi smo naredili veliko reform, predvsem na področju pridobivanja kadra. Ubrali smo tudi popolnoma drugačen pristop k velikim nakupom opreme. Skozi vajo pa smo naleteli na še nekatere izzive, med drugim na primer na dobavne verige. Pozitiven primer so na primer hidranti, ki jih imamo tako v mestih kot v vaseh in so osnova za delo gasilcev v primeru požarov, pri nekaterih drugih dobavnih verigah pa imamo še kar nekaj izzivov. Najboljši odgovor je predvsem samozadostnost. Pomembna pa je tudi samozadostnost na področju orožja in streliva. Se spomnite dogajanja v času izbruha epidemije koronavirusa, ko so maske in drugo zaščitno opremo imele države, ki so imele domačo proizvodnjo ali pa so bile za opremo pripravljene plačati ogromno denarja?" je še poudaril Pavlin.
Energetika in infrastruktura
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek
"Na ministrstvu za infrastrukturo smo vajo Odpornost 2024 vzeli zelo zelo resno. Prvič v zgodovini ministrstva smo uvedli dvoizmensko delo, krizni štab … Moji sodelavci so se res zelo potrudili. Poleg tekočega dela so morali sodelovati še v vaji Odpornost. Ta je pokazala, da je naše ministrstvo dobro oziroma zelo dobro, sodelavci so napisali kar odlično, pripravljeno na izzive. To je verjetno tudi posledica tega, da ima naše ministrstvo ob vsaki naravni nesreči 'vajo v živo'. Brez prevozne infrastrukture se življenje ustavi za vse," je dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer
"Vaja Odpornost 2024 je pokazala, da je Slovenija kar dobro pripravljena na področju energetike, na področju oskrbe z energijo. Seveda so možnosti za izboljšave. Redkokatera država ima pripravljeno tako robustno energetiko, da je pripravljena na vse scenarije. Ključno je videti, kako se odzivamo na vsa tveganja. Vaja je pokazala, da imamo rezerve pri komunikaciji. Ključna pri energetiki pa je tudi infrastruktura. Zato smo skupaj z operaterjem distribucijskega omrežja pripravili vrsto scenarijev za vrsto primerov," je na začetku okrogle mize poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Kmetije ali bolnišnice?
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić
"Prvi izziv, ki smo ga rešili, je, da so prvič tudi na najvišji politični ravni kmetijska zemljišča prepotrebna. In da jih moramo strateško umestiti v naš prostor. Preden bomo prišli do družbenega konsenza o pomembnosti kmetijskih zemljišč, pa bomo morali še veliko narediti. Po eni strani so ključna infrastruktura kmetijska zemljišča, hkrati pa so zelo pomembne tudi bolnišnice. Te pa gradimo na kmetijskih zemljiščih. Kako bomo poiskali ravnovesje tudi z gospodarstvom in javno infrastrukturo? Imamo še veliko rezerv, kar se tiče kmetijskih zemljišč, zato na ministrstvu za kmetijstvo pripravljamo več zakonskih rešitev," je v pogovoru v okviru okrogle mize dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.
Predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec
"Število zaposlenih v zdravstvenem sistemu narašča skladno s potrebami prebivalstva. V zdravstvu se ves čas spoprijemamo s spremembami, kot je recimo staranje prebivalstva. Če imamo danes težave s pridobivanjem kadrov ne samo v zdravstvu, temveč tudi v socialnovarstvenem sektorju, je jasno, da bo težava v času kriznih razmer še toliko večja. To smo videli v času epidemije koronavirusa. V takih razmerah si seveda želimo omejiti pritisk na zdravstveni sistem. Ker na koncu so sistem predvsem ljudje in dalj ko traja kriza, bolj so izmučeni, pregoreli ... Ena izmed rešitev je lahko hitrejša mobilnost kadrov med sistemi, ker drugače imamo državo dveh hitrosti. En del je zelo preobremenjen, drugi pa je veliko manj preobremenjen," je dejal predstojnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec.
Predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug
"Po eni strani govorimo o izgradnji novih bolnišnic, vendar sta še pomembnejši obnova in modernizacija obstoječih bolnišnic. Veste, družba kaže svoj odnos do določene dejavnosti s tem, da ji namenja denar. Če mi ne namenjamo denarja za infrastrukturo, kaj sporočamo našim zaposlenim? Da niso veliko vredni. Ko pridejo v bolnišnico in vidijo, da prostori razpadajo, je to zelo jasen znak. Že ta znak, da se država končno zaveda, da je zdravstvena infrastruktura izrednega pomena, je prvi korak k temu, da zdravstveni uslužbenci dobijo občutek, da so vredni. Drugi korak je prevzemanje odgovornosti. V zdravstvu je namreč najpomembnejša stopnja odgovornosti, ki jo nosite. Zelo lahko je biti zdravnik z malo odgovornosti. Zelo težko je biti zdravnika ali pa zdravstveni delavec z veliko odgovornosti. Štiriindvajseturno zagotavljanje zdravstvene oskrbe osebam s hujšimi poškodbami je zato neprimerljivo z zagotavljanjem zdravstvenih storitev od ponedeljka do četrtka. Zato moramo prilagoditi financiranje, da pomagamo predvsem tistim, ki 24 ur na dan skrbijo za preživetje ljudi," je poudaril predstojnik Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug.
Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel odpornost države temelji na hitrem in učinkovitem odzivu na krize. Poleg dobre organizacije zdravstvenega sistema na nacionalni ravni je izpostavila pomembnost čezmejnega povezovanja. "Na ministrstvu se nam zdi izjemnega pomena, da se slovenski strokovnjaki vključujejo v evropske mreže, kot je denimo organizacija Hera, ki je bila ustanovljena, da bi zagotovila zanesljiv odziv EU na čezmejne nevarnosti za zdravje. Če se karkoli zgodi, se zagotovita takojšnja razpoložljivost in dostopnost zdravstvenih protiukrepov," je ponazorila.
Vojko Volk: Vse te pomanjkljivosti so v glavnem ozdravljive z nekimi stvarmi, ki so zelo banalne
Države morajo same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem lahko prispevajo v zavezništva, je na današnjem posvetu o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju dejal Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu premierja, pristojen za nacionalno in mednarodno varnost. Današnje grožnje so, tako kot v preteklosti, naravne in človeške, je dodal.
"V čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni," je po poročanju STA v uvodnem nagovoru dejal Volk. Poudaril je, da morajo države same poskrbeti za svojo varnost in odpornost, šele potem lahko prispevajo v zavezništva, kot sta EU in Nato.
Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade
"Za države, ko gre za varnost, velja podobno kot za posameznika, ko gre za zdravje. Vsak mora najprej sam poskrbeti za svoje zdravje in potem lahko za naše večje probleme poskrbi zdravstveni sistem," je ponazoril, da je zaupati samo zdravstvenemu sistemu, da bo ozdravil naše bolezni, naivno in nespametno.
V nagovoru je večkrat omenil lansko nacionalno vajo kriznega upravljanja in odzivanja, ki naj bi izpostavila veliko pomanjkljivosti na sistemski, lokalni, strokovni in politični ravni.
"Vse te pomanjkljivosti so v glavnem ozdravljive z nekimi stvarmi, ki so zelo banalne in se jim reče kadri in pa finance, a ne samo s tem," je dejal državni sekretar. Kot je dodal, so med vajo odkrili tudi nekaj zelo pozitivnih stvari, zlasti duh pripadnosti in sodelovanja.
Po njegovih besedah so sicer današnje grožnje, tako kot v preteklosti, naravne in človeške.
"Ko si nekdo zaželi tujega naroda ozemlje, še posebej če se to zgodi v Evropi, smo dolžni reagirati vsi, saj smo dolžni pomagati ljudem, ki so v taki stiski, kot smo bili mi, ko je prišel okupator in smo se morali za svoje ozemlje postavljati," je dejal. Pri tem je navedel uspehe generala Rudolfa Maistra po prvi svetovni vojni, partizanov v drugi in osamosvojiteljev ob koncu preteklega tisočletja.
Izrazil je upanje, da se bodo obeti za mir v Ukrajini uresničili ter da bo Evropa, in v njej Slovenija, odslej na vsak nov izziv zares pripravljena. "Kdor je pripravljen, je na pol rešen," je sklenil državni sekretar, ki meni, da se je bolje pripraviti na to, da gre lahko kaj narobe, potem pa si vesel, če ni tako.
