Cerar na javni tribuni: Bodeča ograja ni za begunce, temveč je sporočilo hrvaški vladi

Migrantska kriza pušča kopico odprtih vprašanj, zadnje čase jih je največ povezanih z namestitvijo migrantov. Na ta vprašanja je vlada danes odgovarjala kar na treh lokacijah. Trenutna migrantska kriza je izziv, s kakršnim se Evropa še ni soočila, je bilo slišati ob začetku javne tribune o migrantski krizi, ki jo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani organizirala stranka SMC.

Protestniki s pesmijo prekinili premierja "Zakaj smo tukaj? Zato, ker imamo številna vprašanja in tudi skrbi, ta migrantska kriza je svetovni pojav," je svoj uvodni govor začel premier Miro Cerar, ki ga je v tistem trenutku s pesmijo, v kateri je izrazila nezadovoljstvo z vladnimi ukrepi na meji, predvsem postavitvijo rezalne žice, prekinila četverica protestnikov v prvi vrsti. Ko so svoje odpeli, so mirno zapustili dvorano.

Cerar je potem nadaljeval z govorom in kot vladne poudarke pri reševanju krize izpostavil humanost, solidarnost in varnost državljanov.

"Bodeča ograja ni za begunce, temveč je sporočilo hrvaški vladi" Postavitev žice na meji je premier še enkrat opravičil z grožnjami Hrvatov, da bodo begunce v Slovenijo pošiljali razpršeno. Begunsko krizo bi bilo treba reševati v izvornih državah, od koder ljudje bežijo pred vojnami, a ker teh rešitev še ni na vidiku, je s svojo iniciativo poskušal rešiti vsaj razmere na balkanski poti, je še pojasnil Cerar. Zagotoviti je treba varnost državljanov, a ne pozabiti na humanost do beguncev, je še dodal.

Na očitke nekaterih prostovoljcev v publiki, da so razmere v begunskih centrih nevzdržne in nehumane, ter o preostri azilni zakonodaji je odgovoril: "Bodeča ograja ni za begunce, temveč je sporočilo hrvaški vladi, da nam begunce pošilja organizirano. Je zelo neprijetna, je pa signal, da smo resni." Je pa premier podaril, da je glavno vodilo pri obravnavi migrantov mednarodno pravo in slovenska ustava. Kršenja te ne bo dopuščal.

Je pa pomembna usmeritev vlade tudi varnost, je dejal Cerar in poudaril, da vlada zanjo skrbi od začetka krize in doslej ni bilo nobenih incidentov. Zato po Cerarjevih besedah ni razloga za strah. "Nekatere je strah, ker poslušajo tiste, ki jim poskušajo strah vzbuditi".

"Na Vrhniki ne bo povratnikov iz Avstrije ali Nemčije" O begunski problematiki so razpravljali tudi na Vrhniki. "Od začetka begunskega vala do danes ni bilo prijav kaznivega dejanja niti kršitev javnega reda in miru," je na seji občinskega sveta na Vrhniki uvodoma povedal komandir lokalne policijske uprave.

Lado Bradač z notranjega ministrstva je zagotovil, da na Vrhniki ne bodo nastanjeni povratniki iz Avstrije ali Nemčije. "Tu je začasni nastanitveni center, torej za krajše obdobje, ki je namenjen ranljivim skupinam."

Na zahteve po večjem zagotavljanju zdravstvene in higienske oskrbe je Bradač odgovoril, da preglede izvajajo že ob vstopu v Dobovi in da bolezni med prebežniki praktično ni. Pojavljajo se predvsem respiratorne bolezni. Bodo pa na Vrhniki zagotovili dodatnega zdravnika.

Med svetniki se pojavljajo tudi zahteve, da se nastanitveni centri zaprejo, torej, da jih prebežniki ne bi mogli zapustiti. "Center, ki bi bil obdan z žico in zaprt, ni mogoč. Slovenija je med drugim podpisala tudi konvencijo o človekovih pravicah, ki nas seveda zavezuje. Danes je omejeno gibanje mogoče v primeru kršitev javnega reda in miru, ki pa jih – kot smo danes slišali – praktično ni," je še dejal Bradač.

Župan Stojan Jakin je opozoril na slabo informiranost s strani vlade.

Največ 150 oseb iz ranljivih skupin Svetniki so sprejeli sklep, da lahko na Vrhniki namestijo največ 150 oseb iz ranljivih skupin. Bradač je odgovoril, da k temu stremijo, a ne more zagotoviti, da bo pri tej omejitvi ostalo.

Center lahko sicer sprejme okrog 900 ljudi, trenutno jih je tam 135. Največ prebežnikov je bilo v centru konec lanskega oktobra in sicer več kot 1.100.

Svetniki zahtevajo še, da jih država dnevno obvešča o številu prebežnikov, želijo, da se v nastanitvenem centru organizira trgovina. Na koncu pa so na predlog župana sprejeli še sklep, da obsojajo sovražni govor in širjenje lažnih informacij

V Lenartu nasprotuje namestitvi beguncev v Črni les V Lenartu je potekal delovni sestanek občinskih svetnikov s predstavniki notranjega ministrstva in predsednikom DZ Milanom Brglezom glede nameščanja migrantov v nekdanjem hotelu Črni les. Kot je za STA po sestanku povedal lenarški župan Janez Kramberger, so bili pogovori vsebinski, vendar občina še vedno nasprotuje nameščenju beguncev.

Predstavniki notranjega ministrstva so znova govorili o možnosti ureditve izpostave centra, kot je center za tujce v Postojni, torej o trajnejši obliki namestitve beguncev v objektu nekdanjega hotela, je dejal Kramberger.

Poudaril je, da izrecno nasprotuje namestitvi beguncev v Črni les, saj objekt za trajnejšo obliko namestitve ni primeren, primerna ni niti lokacija objekta, kar se je že izkazalo ob prvem migracijskem valu.

Spomnimo, da so tako na Vrhniki kot v Lenartu pred dnevi potekali protesti proti nastanitvi migrantov. Najbolj množičen protest do zdaj se je zgodil v Šenčurju pri Kranju.