Aktivno državljanstvo
Sobota, 16. 11. 2024, 22.06
4 dni, 7 ur
Aktivno državljanstvo
Dan spomina na žrtve prometnih nesreč: "Ko pri 12 letih nenadoma izgubiš očeta, nič ni več enako"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,30
Prometna varnost v Sloveniji je v zadnjem desetletju občutno napredovala. Od leta 2019 smo dosegli približno 20-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev v prometnih nesrečah.
"Tistega dne sem brezskrbno uživala poletne počitnice na morju z najboljšo prijateljico. Tistega dne nisem vedela, da se mi bo življenje za vedno spremenilo. Tistega dne me je poklicala mami in povedala, da je imel oči prometno nesrečo. Pri veliki hitrosti je prišlo do trka in ker ni uporabljal varnostnega pasu, ga je z vso naletno težo vrglo naprej. Dobil je močan udarec v trebuh, tako močan, da je notranje izkrvavel in reševalci ga kljub nudenju pomoči niso mogli rešiti. Tistega dne je odšel za vedno." Tako se tistega dne, ko je pri 12-letih izgubila očeta, spominja naša sogovornica Kaja. Ti spomini so za svojce, ki so v prometni nesreči izgubili svoje ljubljene, še toliko bolj boleči tretjo nedeljo v novembru, ko obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč.
Ko pri 12 letih nenadoma izgubiš očeta, nič ni več enako. "Ko v očeh mame in bratov vidiš bolečino, žalost, potrtost in dejstvo, da smo trije otroci ostali brez očeta, ki ga je cesta odvzela za vedno, se del otroštva ustavi. Nas je ta nenadna izguba še bolj povezala in spoznali ter ceniti smo začeli vsak dan in bolj smo začeli ceniti vsakega izmed nas. Prišli so tudi težki trenutki, ko sama ali nekdo od nas ni več našel veselja, videl smisla ali cilja za naprej. Vendar smo zmogli in moje sanje so bile, da uspešno zaključim šolanje in ugotovim, kaj želim početi v življenju. Zaradi izkušnje je bilo to spoznanje preprosto – želim pomagati drugim," pripoveduje Kaja.
Verjetno ni naključje, da je danes kot vodja projektov zaposlena na Zavodu Varna pot, kjer pomagajo vsem, ki so jih posledice prometnih nesreč najbolj prizadele. Njihovo poslanstvo je ozaveščati in izobraževati ljudi z namenom, da se število umrlih in poškodovani v prometnih nesrečah zmanjša.
Kaja v Zavodu razvija, vodi in izvaja preventivne delavnice po vrtcih in šolah. "Danes vem, da za temo posije sonce, in vem, da vsi v sebi skrivamo številne talente, ki lahko in morajo najti pot med ljudi. Zakaj? Zato ker le tako lahko prispevamo več k lastnemu osebnemu razvoju, pomoči sočloveku in pomoči celotni družbi, v kateri živimo. To ne pomeni, da sem pozabila, kaj se nam je zgodilo, vse to le pomeni, da sem izbrala pot življenja in pot ljubezni, ki ju želim posredovati v delu z otroki in mladimi," o svojem življenjskem poslanstvu pove sogovornica.
V spomin na pokojno hčer ustvarili večen spomenik
Nesreča ne izbira, komurkoli izmed nas se lahko povsem običajen dan v trenutku spremeni v tisti dan, ko se življenje ustavi ali za vedno spremeni. Vsako leto se zato tretjo nedeljo v novembru spominjamo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč nosi slogan Spominjajmo se, pomagajmo in ukrepajmo. Letos so primarnemu dodali še slogan Tisti dan, saj tudi vsak izmed svojcev, prijateljev in znancev vse življenje s seboj nosi zgodbo in spomine tistega dne.
Za številne je tisti dan 30. januar 2016, ko se je na primorski avtocesti zgodila najbolj množična prometna nesreča v zgodovini Slovenije. V nesreči je bilo udeleženih 70 vozil in okoli 120 ljudi. Med štirimi umrlimi osebami je bila tudi 19-letna Nika.
Nikina družina je donirala denar za izdelavo e-spomenika žrtvam prometnih nesreč, kjer za njimi ostaja trajen spomin. S tem spomenikom se bližnji poklonijo osebam, ki so jih izgubili.
Zadnjih 20 let se vsem, ki so nas zapustili na cestah, poklonijo tudi ob Osrednjem spomeniku žrtvam prometnih nesreč na pokopališču Žale.
Slovenija napreduje, a ne dovolj
Prometna varnost v Sloveniji je v zadnjem desetletju občutno napredovala. Od leta 2019 smo dosegli približno 20-odstotno zmanjšanje smrtnih žrtev v prometnih nesrečah. "To kaže na izboljšano ozaveščenost in odgovornost odgovornih ter zavedanje pomembnosti mednarodnih zavez, kot je Malteška deklaracija," pojasni Kaja iz Zavoda Varna pot.
Z deklaracijo so se države članice EU zavezale k Viziji nič, ki zasleduje cilj 50-odstotno zmanjšanje najhujših posledic prometnih nesreč do leta 2030 in uresničitev Vizije nič, torej nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih zaradi prometnih nesreč, do leta 2050. "Čeprav številke kažejo pozitiven trend, se Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno sooča z izzivi, saj zaostajamo za ciljem EU, da bi do leta 2030 prepolovili število smrti v prometu," opozori sogovornica. Za dosego tega cilja bi se moral delež smrtnih žrtev in hudih poškodb vsako leto zmanjšati za 4,5 odstotka.
Graf, objavljen na spletni strani Zavoda Varna pot, na podlagi pridobljenih podatkov Policije prikazuje, koliko smrtnih žrtev so zahtevale slovenske ceste med letoma 2007 in 2024, v obdobju od 1. januarja do 10. novembra. Če je leta 2007 na naših cestah umrlo 257 ljudi, se je deset let kasneje ta številka prepolovila.
Spodbudne številke zmanjšanja umrlih pa na drugi strani zasenči povečanje hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah.
"Napredek medicine, zdravil in zaščitnih sistemov v vozilih dovolijo, da človek ostane živ in ne umre v najhujših trčenjih, vprašljiva pa je nadaljnja kakovost življenja poškodovanih in seveda ljudi, ki zanje skrbijo. Te ljudi nemalokrat spregledamo med hudo poškodovanimi, zato smo dolžni pozornost in aktivnosti za zmanjševanje najhujših posledic usmerjati tudi v ta del," je prepričana Kaja iz Zavoda Varna pot.
Glavni razlog za nesrečo neprilagojena hitrost
Za leto 2024 razpolagamo s podatki za obdobje januar–junij. Policisti so v tem času na slovenskih cestah obravnavali 9.435 prometnih nesreč, kar je štiri odstotke več kot leta 2023. Do konca junija so ceste vzele 27 življenj, kar je 12 manj kot v enakem obdobju lani in 18 manj kot pred štirimi leti, kažejo podatki Agencije za varnost prometa.
Če letošnje obdobje januar–junij primerjamo z enakim obdobjem v letih 2020 in 2023, je število mrtvih torej nižje, povečalo pa se je število hudo in lažje telesno poškodovanih v prometnih nesrečah. Število hudo telesno poškodovanih je za 37 odstotkov večje kot v lanskem primerjalnem obdobju, do konca junija so hude telesne poškodbe utrpele 403 osebe. Skupno število hudo in lažje telesno poškodovanih je za 13 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani.
Spodnji graf prikazuje število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah od januarja do decembra v obdobju 2021–2023 in letos do konca junija.
Glavni razlog za nastanek prometne nesreče tako pri nas kot v Evropi ostaja neprilagojena hitrost. Leta 2023 je zaradi prehitre vožnje umrlo 32 oseb, zaradi nepravilne strani oziroma smeri vožnje je življenje izgubilo 22 ljudi, zaradi neupoštevanja pravil o prednosti pa 13.
Med glavne povzročitelje spada tudi alkohol. Poročilo Agencije za varnost prometa za leto 2023 navaja, da je v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec, umrlo 21 oseb. Skupno pa so vozniki pod vplivom alkohola povzročili 1.507 prometnih nesreč.
Kot izpostavljajo v Zavodu Varna pot, v Sloveniji obstaja še dodatna težava, saj alkohol ni med uradnimi vzroki za nastanek prometnih nesreč. "Po zakonodaji, ki jo imamo, je alkohol le sekundarni vzrok za nastanek prometne nezgode, a več kot ena tretjina hujših prometnih nezgod se zgodi prav zaradi alkohola," je zapisano na njihovi spletni strani.
Kje smo v primerjavi s preostalo Evropo?
Leta 2023 je v prometnih nesrečah v Evropi umrlo 20.400 ljudi, kar je en odstotek manj kot leto pred tem. Še vedno pa na evropskih cestah vsak teden povprečno umre okrog 400 ljudi.
Prometna varnost je najboljša na Švedskem in Danskem, medtem ko Bolgarija in Romunija kljub izboljšanju še vedno poročata o najvišjih stopnjah smrtnih žrtev.
Predhodni podatki Evropske komisije za mobilnost in transport za leto 2024 kažejo, da je število smrtnih žrtev na cestah v EU ostalo enako v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023. Medtem ko so nekatere države opazile znatno povečanje nesreč s smrtnim izidom, so druge države članice, vključno z Avstrijo, Litvo in Slovenijo, zabeležile opazen padec za več kot 25 odstotkov.
"Za nadaljnje izboljšanje je pomembno, da se država osredotoči na dolgoročne rešitve, saj hitri in kratkoročni ukrepi, kot so višje kazni, sicer dajejo takojšnje rezultate, a dolgoročnih sprememb ne dosežemo le z vzgojo, izobraževanjem in doslednim izvajanjem programov za vse starostne skupine. V Sloveniji so izobraževalni programi, ki spreminjajo odnos mladih do alkohola, drog in odgovornosti na cestah, primer dobre prakse, ki ustvarja dolgoročne spremembe," pojasni Kaja iz Zavoda Varna pot.
Ob tem izpostavi, kako pomembno je, da so politiki pri sprejemanju ukrepov enotni in upoštevajo dolgoročne cilje, medtem ko všečni, kratkoročni ukrepi lahko prispevajo k nezadostni prometni varnosti.
Ko postane pretežko, da bi zmogli sami, poiščite pomoč
Prometna nesreča je tako za poškodovanega kot za njegove svojce in prijatelje velik stres. "Preproste stvari postanejo zapletene, nič ni več tako, kot je bilo. Sprašujemo se, zakaj se je to zgodilo ravno nam. Doživljamo občutke, da smo sami z bolečino, da nas nihče ne razume. Lahko se pojavijo jeza, tesnoba, žalost, občutki osamljenosti in izguba smisla v življenju. Biti v takšni stiski, kaj šele nadaljevati svoje življenje, je velikokrat pretežko, da bi zmogli sami," pojasni sogovornica Kaja, ki je pri 12-letnih v prometni nesreči izgubila očeta.
V Zavodu Varna pot pomagajo vsem, ki so v prometni nesreči izgubili ljubljeno osebo, vsem, ki so v prometni nesreči utrpeli poškodbe ali so se poškodovali njihovi svojci, ter tistim, ki so prometno nesrečo povzročili. V vseh letih delovanja je njihovo pomoč poiskalo že več 8.960 oseb.
