Sreda, 19. 3. 2025, 17.00
4 ure, 57 minut
DS za ustavno presojo plačne ureditve za predsednika in sekretarja DS
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,97
Neustrezna ureditev plačnega položaja obeh poklicnih funkcionarjev DS je "samo vrh ledene gore, ki bo dokončno naluknjala neodvisni položaj DS", meni predsednik DS Marko Lotrič.
Državni svet je na današnji seji brez glasu proti odločil, da na ustavno sodišče pošlje zahtevo za ustavno presojo nove plačne ureditve v delu, ki se nanaša na predsednika DS in sekretarja DS. Državnemu svetu se zdi neustrezno, da je predsednik DS uvrščen dva plačna razreda nižje od denimo predsednika DZ in vlade.
Ustavnemu sodišču predlaga, da začasno zadrži izvrševanje dela ureditve, ki se nanaša na predsednika DS in sekretarja DS. Zadevo pa naj sodišče obravnava prednostno, so navedli v zahtevi.
Po nedavno sprejeti plačni reformi bi leta 2028 po koncu prehodnega obdobja osnovna bruto plača predsednika državnega sveta znašala 8.314 evrov bruto, kar je približno 500 evrov manj od plače, določene za predsednike države, vlade, državnega zbora, ustavnega in vrhovnega sodišča.
Pobudo, da na ustavno sodišče pošljejo omenjeno zahtevo, je podal predsednik DS Marko Lotrič. Po Lotričevem mnenju je ureditev plačnega položaja predsednika in sekretarja DS neustrezna, saj je predsednik uvrščen v 65. plačni razred, sekretar pa v 55. plačni razred. S tem je kršeno načelo delitve oblasti, saj se vzpostavlja bistvena nesorazmerja v primerjavi s plačnimi razredi primerljivih funkcij izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, je Lotrič dejal na seji.
Da ne bi bilo vzpostavljenih bistvenih nesorazmerij, bi moral biti predsednik DS po prepričanju DS uvrščen v 67. plačni razred, v katerega so uvrščeni predsedniki republike, DZ in vlade kot tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Sekretar DS pa bi moral biti uvrščen vsaj v 58. plačni razred, tako da bi zaostajal za generalnim sekretarjem DZ za tri plačne razrede oziroma bi se izenačil z generalnim sekretarjem urada predsednika republike.
Po Lotričevih besedah oba domova parlamenta ne glede na različne naloge in pristojnosti sodelujeta pri izvajanju temeljnih funkcij parlamenta. Glede na to bi moral biti tudi plačni položaj vodilnih funkcionarjev v obeh domovih relativno primerljiv, je prepričan.
Veljavni ureditvi očita tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, ker niso podani utemeljeni ustavnopravni razlogi za drugačno obravnavo podobnih položajev. Meni namreč, da sta predsednik DS in sekretar DS brez utemeljenih ustavnopravnih razlogov obravnavana drugače kot nekateri preostali bistveno podobni vodilni funkcionarji državnih organov, ki so z začetkom leta 2025 takoj vstopili v proces poviševanja svoje plače. Tudi za predsednika in sekretarja DS pa je – kot za poslance in funkcionarje vlade – predvidena zamrznitev povišanja plače do novega mandatnega obdobja DZ.
DS je medtem v svoji zahtevi poudaril, da ima DS poseben ustavno varovani neodvisni položaj. Da lahko prek svojih funkcionarjev in javnih uslužbencev učinkovito opravlja različne ustavne in zakonske naloge ter pristojnosti, mora imeti zagotovljeno neodvisnost. Na to pa vpliva več dejavnikov, denimo razmerja do drugih državnih organov, materialna neodvisnost organa in neodvisen materialni položaj poklicnih funkcionarjev organa, so našteli.
Kot so še zapisali v zahtevi, je ustavno sodišče že izrecno poudarilo, da je DS glede na ustavo samostojen organ in ima v razmerju do DZ pristojnosti, ki so pomemben del sistema zavor in ravnovesij v okviru delitve oblasti. V zvezi z načelom delitve oblasti pa je treba po prepričanju ustavnega sodišča upoštevati, da sistem zavor in ravnovesij ustrezno obvladuje tudi posamezen del oblasti. Takšnega položaja DS se je zavedal že ustavodajalec, kar izhaja iz člena ustave, po katerem imajo državni svetniki enako imuniteto kot poslanci, o njej pa odloča DS sam, so navedli.
DS je imel v predlogu dnevnega reda današnje seje tudi mnenje k predlogu zakona o medijih, ki ga je pripravila pristojna komisija DS za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. Vendar so točko umaknili z dnevnega reda, ker se bo predlog zakona po napovedi iz koalicije še spreminjal. Tudi odbor DZ za kulturo je 13. marca zakonski predlog umaknil z dnevnega reda. Poslanske skupine koalicije so namreč izrazile željo, da na podlagi prejetih mnenj pripravijo ustrezna dopolnila k zakonu, kar po njihovih pojasnilih zahteva dodatna usklajevanja.
Plačna reforma še ni povsem končana
Na ustavnem sodišču so pojasnili, da do zdaj niso prejeli nobene vloge, ki bi bila vezana na plačno reformo. Mogoče pa je, da se bo na ustavno sodišče zaradi plačnih vprašanj po prenovi sistema poleg DS obrnil še kdo. V sodnem svetu so pojasnili, da bodo v kratkem, na eni od naslednjih sej, nadaljevali obravnavo glede ustreznosti prenovljene pravne ureditve sodniških plač.
Ob sprejemanju plačnega zakona so sodni svet, vrhovno državno tožilstvo in državnotožilski svet ugotavljali, da predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ne vzpostavlja primerljivosti plač sodnikov oziroma tožilcev in poslancev ter da z njim odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač iz sredine leta 2023 ne bo uresničena. Kot so ta teden poudarili v sodnem svetu, to njihovo stališče za zdaj ni bilo spremenjeno.
