Sreda, 19. 3. 2025, 7.32
6 ur, 29 minut
Predsednik državnega sveta nezadovoljen s plačo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,12
Neustrezna ureditev plačnega položaja obeh poklicnih funkcionarjev DS je "samo vrh ledene gore, ki bo dokončno naluknjala neodvisni položaj DS", meni predsednik DS Marko Lotrič.
Državni svet bo na današnji seji odločal o pobudi njegovega predsednika Marka Lotriča, da na ustavno sodišče pošljejo zahtevo za ustavno presojo nove plačne ureditve za predsednika in sekretarja DS. Lotrič med drugim kot neustrezno ocenjuje, da je predsednik DS uvrščen dva plačna razreda nižje od, na primer, predsednika DZ in vlade. Po nedavno sprejeti plačni reformi bi leta 2028 po koncu prehodnega obdobja osnovna bruto plača predsednika državnega sveta znašala 8314 evrov bruto, kar je približno 500 evrov manj od plače, določene za predsednike države, vlade, državnega zbora, ustavnega in vrhovnega sodišča.
Lotrič meni, da je ureditev plačnega položaja obeh poklicnih funkcionarjev DS - predsednika in sekretarja - neustrezna. Predsednik je uvrščen v 65. plačni razred, sekretar v 55. plačni razred. S tem je po njegovem mnenju kršeno načelo delitve oblasti, saj se vzpostavlja bistvena nesorazmerja v primerjavi s plačnimi razredi primerljivih funkcij izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti.
Da ne bi bilo vzpostavljenih bistvenih nesorazmerij, bi moral biti predsednik DS uvrščen v 67. plačni razred, v katerega so uvrščeni predsedniki republike, DZ in vlade, pa tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Sekretar DS pa bi moral biti uvrščen vsaj v 58. plačni razred, tako da bi zaostajal za generalnim sekretarjem DZ za tri plačne razrede oz. bi se izenačil z generalnim sekretarjem urada predsednika republike, izhaja iz predloga zahteve.
Lotrič v predlogu med drugim poudarja, da ustavno sodišče DS upravičeno postavlja na vrh tistih državnih organov, ki si zaslužijo neodvisen položaj in prav tako visoko stopnjo finančne avtonomije. Kot navaja, oba domova parlamenta, ne glede na različne naloge in pristojnosti, sodelujeta pri izvajanju temeljnih funkcij parlamenta. Zato bi moral biti tudi plačni položaj vodilnih funkcionarjev v obeh domovih relativno primerljiv. Neustrezna ureditev plačnega položaja obeh poklicnih funkcionarjev DS pa je "samo vrh ledene gore, ki bo dokončno naluknjala neodvisni položaj DS".
Neenakopraven položaj vodilnih v DS
Predsednik DS veljavni ureditvi očita tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, ker po njegovih navedbah niso podani utemeljeni ustavnopravni razlogi za drugačno obravnavo podobnih položajev. Meni namreč, da sta funkciji predsednik DS in sekretarja DS "brez utemeljenih ustavnopravnih razlogov obravnavani drugače kot nekateri preostali bistveno podobni vodilni funkcionarji državnih organov, ki so z začetkom leta 2025 takoj vstopili v proces poviševanja svoje plače". Tudi za predsednika in sekretarja DS pa je kot za poslance in funkcionarjev vlade predvidena zamrznitev povišanja plače do novega mandatnega obdobja DZ.
Po predlogu bi DS skupaj z zahtevo za presojo ustavnosti podal tudi predlog za prednostno obravnavo zahteve, saj je hitra odločitev ustavnega sodišča "izrednega pomena za zavarovanje položaja DS, ki se ga z izpodbijano pravno ureditvijo spodkopava oziroma ogroža". Prav tako bi predlagal, da se začasno zadrži izvajanje določbe novega plačnega zakona, ki ureja postopno pridobitev pravice do višje plače, in sicer v delu, ko gre za časovni odlog povišanja plače za predsednika in sekretarja DS.
Plačna reforma še ni povsem končana
Na ustavnem sodišču so pojasnili, da do zdaj niso prejeli nobene vloge, ki bi bila vezana na plačno reformo. Mogoče pa je, da se bo na ustavno sodišče zaradi plačnih vprašanj po prenovi sistema poleg DS obrnil še kdo. V sodnem svetu so pojasnili, da bodo v kratkem, na eni od naslednjih sej, nadaljevali obravnavo glede ustreznosti prenovljene pravne ureditve sodniških plač.
Ob sprejemanju plačnega zakona so sodni svet, vrhovno državno tožilstvo in državnotožilski svet ugotavljali, da predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ne vzpostavlja primerljivosti plač sodnikov oziroma tožilcev in poslancev ter da z njim odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač iz sredine leta 2023 ne bo uresničena. Kot so ta teden poudarili v sodnem svetu, to njihovo stališče za zdaj ni bilo spremenjeno.
