Aleksander Kolednik

Sreda,
26. 6. 2013,
20.15

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

1

Natisni članek

Natisni članek

Ernest Petrič Erik Kerševan sodstvo

Sreda, 26. 6. 2013, 20.15

8 let, 7 mesecev

Ernest Petrič meni, da se sodniki pri izdajanju sodb samocenzurirajo

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

1

Pravnik Jurij Toplak je najbolj razočaran nad tem, da sodniki ne želijo objavljati svojega imena in da ljudstvo ne sme videti obraza sodnikov, ki razsojajo v določenih primerih.

Na ustavnem sodišču je potekala okrogla miza z naslovom Kakšno sodstvo potrebujemo?, na kateri so o neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodstva spregovorili predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, Jonathan Klick iz ameriške univerze Yale, ustavni sodnik Jan Zobec ter pravniki Erik Kerševan, Mitja Kovač in Jurij Toplak.

Kerševan proti vračanju primerov na prvo stopnjo Zobec je uvodoma povedal, da nam že delež sodb, ki so na višjih sodiščih razveljavljene zaradi sodniške samovolje in neutemeljenosti sodb na podlagi prava, pove, da je stanje v slovenskem sodstvu še slabše od tega, kar govorijo statistični podatki mednarodnih organizacij, ki med drugim razkrivajo, da imamo nadpovprečno financirano, nadpovprečno počasno in podpovprečno učinkovito sodstvo, v okviru katerega deluje največ sodnikov glede na število prebivalstva v primerjavi z državami EU-ja.

Kerševan je v svojem nastopu izpostavil, da v slovenskem pravosodju ni vse slabo, da pa se da marsikaj izboljšati. Pri tem je poudaril predvsem predanost sodnikov svojemu delu in učinkovitost ustavnega sodišča. Kot primere dobre prakse iz tujine, ki bi jih lahko uvedli tudi pri nas, je navedel uvedbo pravila, da bi lahko višje sodišče samo odločalo o primerih, ne da jih vrača na prvo stopnjo, določitev natančnega urnika vseh narokov v določeni zadevi in možnost izvedbe obravnav prek telefona ali videokonference.

"Desetletja so vsi goljufali na izpitih, potem pa goljufa poslanec SDS … " Toplak je opozoril, da so v Sloveniji sodniki pogosto imenovani, ne da bi se z njimi sploh kdo pogovoril. "Si kdo v zasebnem sektorju upa zaposliti koga na takšen način, in to za vse življenje?" se je vprašal. Zatrdil je, da je pogoj za pravno državo, da se zakonodaja v vseh primerih razlaga enako in da vemo, kakšno odločitev lahko pričakujemo od sodišča. "Desetletja so vsi goljufali na izpitih, pa se ni nič zgodilo, potem pa goljufa en poslanec SDS in je obsojen," je spomnil in dodal, da bi bila najlažja rešitev za zagotovitev enakega razlaganja zakonodaje objava sodb. Najbolj je razočaran nad tem, da sodniki ne želijo objavljati svojega imena in da ljudstvo ne sme videti obraza sodnikov, ki razsojajo.

"(Ne)delovanje sodstva vpliva na gospodarsko rast" Klick je kot najpomembnejši pogoj za neodvisnost sodstva izpostavil izobrazbo sodnikov, ki mora biti po njegovih besedah široka in ne le usmerjena na področje prava. Prepričan je namreč, da bi morali sodniki poznati različna področja, saj potem ne bi slepo verjeli strokovnjakom, ki jih na obravnavo pripelje ena ali druga stranka v postopku. Neodvisnost sodstva se tako, kot pravi Klick, ustvarja od spodaj navzgor in ne obratno.

Kovač je dejal, da si lahko zaupamo šele takrat, ko se lahko zanesemo na pravosodni sistem, ko pa si zaupamo, lahko sodelujemo in posledično gospodarsko rastemo. Zaradi vpliva pravne države na gospodarski razvoj je prepričan, da Kitajska ne bo več dolgo rastla, saj naj bi imela po njegovih besedah preveč skorumpirano sodstvo.

Petrič je prepričan, da sodniki prevečkrat skrbijo za to, da bo vse v skladu z vsemi akti, pri tem pa zanemarjajo bistvo posameznega primera. Glede neodvisnosti sodstva je še dejal, da po njegovem občutku ne prihaja do pritiskov na sodnike, se pa ti, kot pravi, samocenzurirajo pri izdajanju sodb.