Petek, 10. 1. 2025, 12.27
2 uri, 31 minut
Razprava o stalni shemi skrajšanega delovnega časa na ESS prihodnji petek
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Da shemo subvencioniranja skrajšanega delovnega časa podpirajo tudi v sindikatih, "vendar ne v vsem, ne za vsako ceno in ne za celotno obdobje, ki bi si ga kdo lahko predstavljal", pa je tik pred novim letom v oddaji Politično na TV Slovenija dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
Socialni partnerji, ki bi morali glede na dnevni red na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) obravnavati tudi predlog zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa, so razpravo o njem prestavili na naslednjo sejo čez teden dni. Po pojasnilih ministrstva za delo je razlog za prestavitev tehnične narave.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni časa na mizah socialnih partnerjev na seji ESS čez teden dni. Osrednja točka današnjega zasedanja pa je bila razprava o osnutku novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi prinesla razmejitev javnega in zasebnega zdravstva.
Predlog zakona o stalni krizni shemi skrajšanega delovnega časa, ki je namenjen ohranjanju delovnih mest in preprečevanju odpuščanja delavcev zaradi začasnih negativnih okoliščin, ki prizadenejo podjetja, predstavniki gospodarstva nestrpno pričakujejo že več mesecev. Gre namreč tudi za ukrep, ki je namenjen reševanju trenutnih zaostrenih razmer v avtomobilski industriji in napovedanih odpuščanj.
V skladu s predlaganim predlogom sheme bi lahko pravico do pomoči uveljavljali delodajalci, ki po lastni oceni vsaj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela, višina delnega povračila nadomestila plače pa bi znašala 60 odstotkov izplačanega nadomestila bruto plače. Vlogo s podatki o upadu naročil in oceno o potrebnem času trajanja pomoči pa bi podjetja oddala na Zavod RS za zaposlovanje.
V okviru pogajanj o osnutku zakona, ki so stekla v drugi polovici decembra, so reprezentativne delodajalske organizacije med drugim predlagale širitev nabora upravičencev tako, da bi lahko ukrep uporabili tudi delodajalci, ki bodo lahko zagotovili delavcem delo za manjše število ur, kot je polovični delovni čas. Obenem pa so izrazile tudi nasprotovanje temu, da so do ukrepa upravičeni delodajalci, ki po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela.
