Četrtek, 29. 10. 2015, 10.30
7 let, 2 meseca
Hrvatje s prvim novembrom ponovno uvajajo "pasivno evtanazijo"
Kdor ne bo želel, da bi ga zdravniki v stanju, v katerem se zase ne bo mogel odločati sam, priklopili na respirator ali hranili po sondi, bo po pisanju Jutarnjega lista lahko to vnaprej izrazil s predhodnim navodilom. Izjavo bo moral podati pri polni zavesti pred notarjem, ki bo en izvod za evidenco posredoval centru za socialno nego, drugega pa bo moral imeti podpisnik pri sebi. Novi družinski zakon, ki na Hrvaškem uvaja opisano možnost, bo začel veljati novembra.
Enako pravico je Hrvatom dajal že lanski zakon, ki ga je januarja hrvaško ustavno sodišče razveljavilo, a omenjene možnosti v tem času ni izkoristil nihče. Predvsem zato, ker se o njej ni veliko govorilo in posledično ljudje zanjo niti niso vedeli. Izjava ne bo omejena le na odklonitev zdravljenja, temveč bo z njo lahko vsak vnaprej določil tudi svojega skrbnika, starši pa rejnika svojih otrok za primer smrti.
- sterilizacijo, - darovanje tkiva in organov ter - ukrepe za ohranjanje pri življenju.
Odklopitev z aparatov hrvaške bolnišnice v dogovoru s svojci že izvajajo, zato se postavlja vprašanje, kateri ukrepi za ohranjanje pri življenju so z zakonom še mišljeni. Družinski zakon namreč ne predpisuje jasno, kako naj zdravnik ravna, opozarja hrvaška zdravniška zbornica. Dodaja, da zdravnikov v pripravo sprememb niso vključili niti niso predvidene kazni za tiste, ki pacientovega navodila ne bi upoštevali, lahko pa jim grozi odškodninska tožba.
Polnoleten in poslovno sposoben pacient sme izbrati svojega zdravstvenega pooblaščenca, ki mora izpolnjevati enaka pogoja. Določi ga z overjenim pisnim pooblastilom, kamor lahko zapiše tudi navodila in usmeritve, ki zadevajo njegovo zdravstveno oskrbo. Za privolitev v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo, zavrnitev ali izjavo vnaprej izražene volje se uporabljajo posebni obrazci.
Do zdaj so pri nas evidentirali 62 tovrstnih izjav vnaprej izražene volje, so sporočili iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
- bi trpel za hudo boleznijo, ki tudi ob ustreznem zdravljenju ne daje upanja na ozdravitev oziroma vodi v smrt, - bi mu poseg ali oskrba podaljšala življenje, a bi vodila v tako hudo invalidnost, da telesno ali duševno ne bi mogel več skrbeti zase.
V prvem primeru mora slovenski zdravnik takšno pacientovo prepoved upoštevati kot obvezno, v drugem pa kot smernico pri odločanju o zdravljenju. Ne glede na to zdravniku ni treba upoštevati vnaprejšnje volje, če obstaja utemeljen dvom, da bi jo pacient v danih okoliščinah preklical. Izjeme obstajajo pri nudenju nujne medicinske pomoči. Zdravniki morajo pri sprejemanju odločitev upoštevati tudi standarde medicinske etike.
V Sloveniji evtanazija ni opredeljena kot samostojno kaznivo dejanje. Kazenska materialna zakonodaja pozna umor, uboj in pomoč pri samomoru, pa tudi opustitev zdravniške pomoči. Vendar ta ni protipravna, če priseben bolnik kljub prepričevanju zdravnika pomoč odkloni oziroma vztrajno odklanja. V domači javnosti je najbolj odmeval primer Ivana Radana, ki ga sumijo storitve čez 20 kaznivih dejanj, med drugim naj bi s smrtonosno infuzijo povzročil smrt sedmih pacientov. Radan se je branil, da je želel z ravnanjem opozoriti na hude nepravilnosti na nevrološki kliniki. Zadeva še nima epiloga.
V ZDA vnaprejšnjo voljo tradicionalno poznajo kot "living will". Kakšna pa je praksa glede opustitve zdravljenja in evtanazije v Evropi? Večina držav evtanazijo prepoveduje, medtem ko sta ponekod dovoljena pomoč pri dostojni smrti oziroma umor iz usmiljenja.