Torek, 22. 4. 2025, 15.08
6 ur, 18 minut
IMF napoved rasti slovenskega BDP poslabšal na 1,8 odstotka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,78
Sedež IMF v Washingtonu v Združenih državah Amerike
Mednarodni denarni sklad (IMF) je znižal napoved letošnje rasti slovenskega BDP. Če je oktobra lani pričakoval 2,6-odstotno rast, po novem državi v letošnjem letu napoveduje 1,8-odstotno rast. Za leto 2026 je napoved rasti postavil pri 2,4 odstotka. IMF je sicer tudi napoved svetovne gospodarske rasti za letos znižal za 0,5 odstotne točke na 2,8 odstotka, prihodnje leto naj bi dosegla tri odstotke.
Nižja rast BDP, a tudi nižja inflacija
IMF je sicer ocenil, da bo Slovenija ob nižji rasti BDP od pričakovane po drugi strani beležila nižjo stopnjo inflacije. Letos naj bi povprečna inflacija dosegla 2,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot je napovedoval lansko jesen. Prihodnje leto naj bi se inflacija še nekoliko umirila in se spustila na 2,3 odstotka, kaže ocena iz poročila o svetovnih gospodarskih obetih.
IMF v danes objavljenem poročilu navaja, da bo presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki ga je lansko jesen za letos ocenil na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), po sedanji napovedi znašal 3,6 odstotka BDP. V letu 2026 naj bi se znižal na 3,3 odstotka BDP.
Razmere na slovenskem trgu dela bodo po pričakovanjih IMF ostale ugodne. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi se v primerjavi s predhodno oceno malenkost povečala, in sicer s 3,5 odstotka na 3,9 odstotka v letošnjem letu in na štiri odstotke v prihodnjem letu.
IMF najnovejše napovedi objavlja v okviru rednega letnega zasedanja, iz Slovenije se ga udeležujeta finančni minister Klemen Boštjančič (na fotografiji) in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
IMF napoved svetovne gospodarske rasti znižal na 2,8 odstotka
Mednarodni denarni sklad (IMF) je napoved svetovne gospodarske rasti za letos sicer znižal za 0,5 odstotne točke na 2,8 odstotka, prihodnje leto naj bi dosegla tri odstotke. Med tveganji je sklad izpostavil učinke novih carinskih politik, spremembe trgovinskih povezav, slabše razpoloženje in povečano negotovost.
Napoved svetovne gospodarske rasti za prihodnje leto je IMF znižal za 0,3 odstotne točke, izhaja iz danes objavljenega poročila o svetovnih gospodarskih obetih.
Slabšo rast od januarskih napovedi bodo po novih napovedih sklada beležile skoraj vse države.
Kot opozarjajo na IMF, veliki politični premiki ponastavljajo svetovni trgovinski sistem in povzročajo negotovost, kar ponovno preizkuša odpornost svetovnega gospodarstva. ZDA so višje carine začele napovedovati že februarja, nato so prve uvedle v začetku aprila, po nekaj dneh so napovedale nove. Predsednik ZDA Donald Trump je nato 9. aprila napovedal 90-dnevno zamrznitev dviga carin. V tem obdobju bodo vzajemne carine pri desetih odstotkih. Izjema je Kitajska. Ameriške carine na kitajski uvoz znašajo skupno 145 odstotkov, v Pekingu pa so se odzvali z dvigom carin na uvoz iz ZDA na 125 odstotkov.
Svetovno gospodarstvo je po oceni IMF na kritični točki. Kot je zapisal, so se skozi večji del lanskega leta po zahtevnem obdobju pojavljali znaki stabilizacije. Inflacija se je spustila z najvišjih vrednosti v več desetletjih, trgi dela so se normalizirali, stopnje brezposelnosti in število prostih delovnih mest pa vrnili na ravni pred pandemijo covid-19.
Rast se je v zadnjih nekaj letih gibala okoli treh odstotkov, proizvodnja na globalni ravni pa se je približala potencialu, so strnili na skladu.
Sklad ZDA za letos napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,9 odstotne točke manj, kot je napovedoval v januarski oceni. Prihodnje leto naj bi se največje svetovno gospodarstvo okrepilo za 1,7 odstotka oz. za 0,4 odstotne točke manj od januarske napovedi.
Kako bo na območju evra? V Nemčiji stagnacija, svetla izjema Španija.
Evrskemu območju je sklad napoved rasti za letos in za prihodnje leto znižal za po 0,2 odstotne točke. Letos naj bi se okrepilo za 0,8 odstotka, prihodnje leto pa za 1,2 odstotka.
Znotraj evrskega območja IMF Nemčiji za letos napoveduje stagnacijo, potem ko je januarja ocenjeval, da se bo največje evropsko gospodarstvo okrepilo za 0,3 odstotka. Napoved Nemčiji za prihodnje leto je znižal za 0,2 odstotne točke na 0,9 odstotka.
Francija naj bi letos beležila 0,6-odstotno rast, prihodnje leto pa naj bi se ta okrepila na odstotek. Napoved za letos je IMF znižal za 0,2, za prihodnje leto pa za 0,1 odstotne točke. Italiji je letošnjo napoved znižal za 0,3 odstotne točke na 0,4 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,1 odstotne točke na 0,8 odstotka.
Svetla izjema je Španija. IMF ji je oceno za letos zvišal za 0,2 odstotne točke na 2,5-odstotno rast, napovedi za prihodnje leto pa ni spreminjal. Španski BDP naj bi se prihodnje leto okrepil za 1,8 odstotka.
Od preostalih najpomembnejših slovenskih trgovinskih partneric po Evropi v IMF po novem Avstriji za letos napovedujejo 0,3-odstotno nazadovanje BDP, za prihodnje leto pa 0,8-odstotno rast. Hrvaška naj bi rasla po 3,1- in 2,7-odstotni stopnji, Švica pa naj bi letos zabeležila 0,9-odstotno, prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast.
Nekoliko slabši obeti tudi za Kitajsko
Od preostalih večjih razvitih gospodarstev naj bi britansko letos doseglo 1,1-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Japonska naj bi v obeh letih beležila 0,6-odstotno rast BDP.
Kitajska kot drugo največje nacionalno gospodarstvo na svetu naj bi letos izkazala 4,0-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,6 odstotne točke manj od januarskih ocen. Tudi prihodnje leto naj bi beležila 4,0-odstotno rast, kar je 0,5 odstotne točke manj od prejšnje napovedi.
