Janez Janša: Sloveniji po volitvah grozi državni udar levice

Politična pot Janeza Janše je usodno prepletena z zgodovino slovenske države. Njegova aretacija leta 1988 je sprožila slovensko pomlad, v času osamosvajanja in uspešne obrambe pred agresijo JLA je bil obrambni minister. Dvakratni slovenski premier (med letoma 2004 in 2008 in med februarjem 2012 in marcem 2013) in zlasti dolgoletni vodja opozicije je moral tri tedne pred volitvami zaradi zadeve Patria v zapor. Zanj je omenjeni proces poskus režima, da diskreditira in likvidira političnega nasprotnika.

Ste eden od najpomembnejših osamosvojiteljev, letošnji dan državnosti, ko se spominjamo osamosvojitve Slovenije, pa ste preživeli v zaporu. Kakšni so bili vaši občutki? Temu primerni, a vseeno boljši, kot če bi na Kongresnem trgu sedel med tistimi, ki so leta 1990 razoroževali našo teritorialno obrambo ali leta 1991 navdušeno razlagali, kako bo JLA tepihovala Slovenijo. Ironično, a v zaporu sem bil v veliko boljši družbi.

Kakšen je odnos paznikov in sojetnikov do vas? Korekten.

Odbor 2014 organizira proteste, na katerih zahteva, da vrhovno sodišče čim prej razsodi v vaši zadevi (podobne so zahteve tudi nekaterih drugih civilnodružbenih organizacij). Kdaj pričakujete, da bo vrhovno sodišče razsodilo? Še pred volitvami? Boste lahko glasovali na prostosti? Nočem imeti pričakovanj, vse je odvisno od tistih, ki so ali ste zunaj. Vrhovno sodišče povsem očitno, vsem na očeh, zavlačuje in to samo zato, da se me izloči iz volilne kampanje. Patria je od samega začetka montiran političen proces, vnaprej najavljen v Nedeljskem dnevniku že avgusta 2008. Njegov finale na vrhovnem sodišču zdajšnje zavlačevanje to očitnost zgolj podčrtuje.

Tega Masleša in Žalikova niti ne skrivata več. Dvomim pa, da se dovolj zavedata, da je v njunih rokah in rokah tistih, ki ta režim usmerjajo, usodno vprašanje legitimnosti teh volitev.

Če parafraziram, Masleša z neodločanjem vsak dan znova tepihuje legitimnost volitev. Mogoče bodo s skrajnimi propagandnimi sredstvi to očitno dilemo do volitev še držali v loncu, ampak potem bo nezadržno prekipela tako navznoter kot navzven.

Po zadnjih javnomnenjskih napovedih bo največ glasov dobila Stranka Mira Cerarja (SMC), druga je SDS. Bo takšen tudi končen izid na volitvah 13. julija ali bo vaši stranki uspelo prehiteti SMC? V normalnih okoliščinah to sploh ne bi bila težava, saj gre pri SMC za fantomsko stranko, za derivat režima na lobistično podlago, pri kateri nihče od mojih sojetnikov, s katerimi sem se pogovarjal in ki sicer spremljajo dogajanje, ni znal našteti niti ene točke programa niti enega samega kandidata ali člana te stranke razen predsednika, po katerem se stranka tudi imenuje.

A iz tega sluzastega kulta osebnosti izdelovalci anket in uredniki režimskih medijev, ki skupaj z zaledjem lobija Senica & Kresal praktično skoraj vsi sodelujejo v njegovem volilnem štabu, delajo vrlino. Recimo, da bi bil položaj obraten in da bi na začetku volilne kampanje poslali v zapor Mira Cerarja. Mislite, da bi mu sploh lahko postavili vprašanje, kakršnega ste meni? Dvomim, saj njegove stranke praktično potem sploh ne bi bilo.

Kje je po vašem mnenju vzrok za uspeh strank, ki se ustanovijo takoj pred volitvami, a jim uspe kljub temu zmagati na volitvah? Leta 2011 vam je zmago odnesla Jankovićeva Pozitivna Slovenija, letos se zmaga po anketah trenutno nasmiha SMC. Vzrok je v dejstvu, da režim obvladuje medije, sodstvo in banke. V primerjavi z SDS in segmenti civilne družbe, ki niso del režima, ima na voljo praktično neomejene možnosti promocije prvorazrednih in diskreditacije drugorazrednih politikov in državljanov nasploh. O pošteni volilni tekmi ne moremo govoriti niti v pogojniku.

Je po volitvah mogoča velika koalicija med SMC in SDS? In če ne, zakaj ne? SDS bo težko sodelovala s strankami brez programa in brez časti, še posebej če se imenujejo po konkretni živi osebi in bodo zaradi tega razpadle takoj, ko bo umetno ustvarjen kult osebnosti v javnem mnenju razpadel. Si želite ponovitve kaosa, ki smo mu danes priča zaradi razpada podobne stranke, ki je leta 2011 zmagala na volitvah?

Nekateri že govorijo o možnosti, da bi lahko levica na volitvah dosegla celo ustavno večino v novem parlamentu. Je ta možnost verjetna? Javnomnenjske raziskave praktično brez velikih razlik kažejo, da ta možnost realno obstaja. To je osnovni motiv zlorabe pravosodja, zato vam moram tudi odgovore na ta vprašanja pisati v zaporu. Za odločilen, pa čeprav kratek čas hoče režim brez izbiranja sredstev dobiti ustavno večino.

Zavedajo se, da bo sodba v zadevi Patria na koncu razveljavljena in da bodo prihajajočim predčasnim volitvam, če dobijo večino in bo njihov rezultat obstal, kmalu sledile naslednje, vendar računajo na nepopravljive posledice, ki bodo nastale v vmesnem času.

Potrebujejo čas za preprečitev ugotavljanja odgovornosti za drugi rop državnih bank in čas za spremembe ustave. Računajo, da je mogoče z mojo obsodbo, izločitvijo iz predvolilne kampanje in oslabitvijo SDS na predčasnih volitvah zbrati dovolj glasov za dvotretjinsko večino, potrebno za nadaljnjo negativno revizijo ustave.

Strateški uspeh v tej smeri so sicer dosegli že leta 2000, ko so v najvišji pravni akt v nasprotju z ljudsko voljo in izhodišči prve, "pisateljske" ustave, s pomočjo celotne takratne SLS-SKD zapisali izkrivljen proporcionalni volilni sistem z nizkim vstopnim pragom.

Tokrat pripravljajo ustavne spremembe, prek katerih nameravajo ustoličiti državno lastnino kot ustavno vrednoto in tako zaščititi svoje monopole in sistemsko korupcijo, opredeliti družino kot poljubno kategorijo, omejiti versko svobodo in svobodo izobraževanja ter spremeniti sestavo državnega zbora z zagotovitvijo posebnih mandatov za državljane iz republik nekdanje SFRJ. Grozi nam svojevrsten državni udar, zato je za obrambo demokracije na voljo ena sama rešitev in ta je množična udeležba na nedeljskih volitvah.

Med SDS, NSi in SLS so se zadnje čase pojavljala trenja. Kakšno je trenutno sodelovanje med temi strankami? Je po volitvah mogoča koalicija med SDS, NSi in SLS? Predvolilni program NSi je precej velik približek našega programa 10+100 iz leta 2011, kar danes sicer ne zadošča več za uspešen boj s krizo, ker so razpoložljivi viri manjši, a smer je prava in tega smo veseli. Pri SLS je programskega ujemanja manj, saj niso razčistili z obrambo državnega lastništva, ki je eden od ključnih generatorjev krize, ob rušenju vlade v začetku leta 2013 pa so se izkazali tudi za nezanesljivega partnerja.

Trenutno kljub našim pobudam in pobudam iz civilne družbe ni nobenega sodelovanja, saj vodstvi obeh strank z redkimi častnimi izjemami čakata, koliko judeževih srebrnikov oziroma glasov bo kapnilo v njuno volilno vrečo zaradi dejstva, da je predsednik SDS v zaporu in ne more niti sodelovati niti voditi volilne kampanje.

Zaradi te kalkulacije tudi nismo še doživeli jasne besede o sodbi v zadevi Patria, čeprav jo je pravna stroka popolnoma razgalila, krovna stranka EPP se je do nje soglasno opredelila, kritično opredelitev pa so zmogli celo nekateri na nasprotnem političnem bregu, npr. zaprisežen levičar Matevž Krivic.

Zaradi te pritlehne kalkulacije v tem predvolilnem času ni bilo mogoče postaviti trdne, skupne politične fronte proti zlorabi državnih institucij in vzrokom krize nasploh, kar bo pri volilnem rezultatu zaradi nižje udeležbe na pomladni strani verjetno škodilo vsem.

Kot rečeno, ankete zato kažejo, da nam grozi celo dvotretjinska večina režimskih strank, kar lahko v Sloveniji povzroči nepopravljivo škodo. Koalicija je sicer kljub temu mogoča, programsko gledano za Slovenijo najbrž edina, ki bi jo lahko popeljala iz krize.

Kateri so trije prvi ukrepi, ki bi jih sprejela vlada, ki bi jo vodila SDS? Rebalans proračuna zaradi zagotovitve nadaljnjega delovanja nujnih služb, ki je v kaosu razpadanja in predvolilne demagogije vlade Alenke Bratušek resno ogroženo, razgradnja monopolov in uresničevanje konkretnih zavez iz programa SDS za gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta.

V vašem predvolilnem programu napovedujete tudi splošno racionalizacijo delovanja države. Kaj točno to pomeni? Lahko to sproži spor s sindikati javnega sektorja? Ta spor, tudi če bi se zaradi tiščanja glave v pesek ali nespretnosti vlade zgodil, bo irelevanten. Napovedujemo zgolj to, kar je neizbežno. Z zadolževanjem smo prišli do konca, dušijo nas obresti, za katere zdaj porabimo več kot deset odstotkov proračuna na leto. Za odplačevanje glavnic se tako ali tako sproti zadolžujemo.

Ni največja težava to, da smo se zadolževali, ampak to, da tega denarja vsaj v večji meri niso investirali, zato nimamo rasti, ki bi znatno presegala obrestno mero za posojila. Rezultat takšnega stanja imate na dlani. Prihaja čas, ko ne samo, da ne bomo mogli porabiti več, kot ustvarimo, ampak bomo morali zaradi vračanja dolgov ustvariti znatno več, kot bomo porabili.

V predvolilnem programu napovedujete, da ne boste uvedli davka na nepremičnine in ne boste dvigovali davkov, napovedujete pa večji priliv od DDV. Obljubljate tudi davčne razbremenitve in razdolžitve podjetij. Je to realno? Kako mislite to doseči? Večje prilive lahko trajno dobite od davkov samo na en način. Tako, da se povečuje osnova oziroma da se več ustvarja in (v primeru DDV) več prodaja. Ključ je torej v ustvarjanju pogojev za gospodarsko rast, ki so v našem programu podrobno razdelani.

Ob povečevanju osnove lahko z nižjimi stopnjami oziroma manjšimi davki zberete več sredstev v proračun. To nam je npr. uspelo v letih 2007 in 2008. Z dviganjem davčnih stopenj lahko sicer začasno poberete več davka, a večja obremenitev gospodarstva in trgovine že kmalu zniža osnovo, ker se manj investira, manj ustvarja in manj prodaja.

Predsednica slovensko-nemško gospodarske zbornice Gertrud Rantzen je pred meseci v intervjuju za naš spletni medij dejala, da je privatizacija trojka na slovenski način. Kot vemo, so nekatere stranke zadržane glede privatizacije. Se lahko prvi koraki k privatizaciji po volitvah zaustavijo? Seveda, saj to je cilj vseh levičarskih strank, še posebej SMC. Zato je režim svojo stranko tudi naredil. Kot že rečeno, imajo pripravljeno besedilo ustavne spremembe, po kateri bi Slovenija ponovno uvedla državno lastnino kot ustavno kategorijo v enakem statusu, kot ga je imela v Jugoslaviji med letoma 1963 in 1974.

Kakšen bi bil odnos vlade, ki bi jo vodila SDS, do privatizacije? Privatizacija je potrebna iz več razlogov. Najprej zato, da dobimo normalno strukturo gospodarstva, ki bo uspešno, ki bo zagotavljalo dobiček in dobre plače ter bo sposobno ustvarjati nova delovna mesta.

Drugič zato, da ne bomo še tretjič plačevali za sanacijo bank, iz katerih so se milijarde prelile v črne luknje paradržavne ekonomije. Tretjič pa zato, ker se iz državnih podjetij napajajo politični in medijski monopoli režima, ki lahko zaradi te moči pred vsakimi volitvami v nekaj tednih zvirtualizirajo popolnoma prazno, a vendar najbolj priljubljeno stranko in s tem Slovenijo vsak nov mandat potisnejo v globljo krizo.

Kako ste zadovoljni s trenutno slovensko zunanjo politiko – na primer odnos do ukrajinske krize? Bi bile po vašem mnenju potrebne kakšne spremembe na tem področju? Slovenska zunanja politika je danes odsev notranje z občasnim maskiranjem zaradi bojazni pred ukrepi EU in Nata. To maskiranje pa vendarle težko skriva spogledovanje režima, ki danes pretežno vlada Sloveniji, z enako mislečimi režimi po svetu, ne samo z Moskvo. Rdeča kitajska zastava, ki je plapolala na pročelju vrhovnega sodišča prejšnji teden, se je odlično zlila z večinsko klimo, ki prevladuje v tisti stavbi, ki je postala hiša pravnomočne laži.

V primeru, da SDS zmaga na volitvah, vi pa ste še vedno v zaporu – kdo bi bil kandidat vaše stranke za mandatarja? To je sholastično vprašanje. Če bo zmagala SDS, bo režim padel, sodišča pa ne bodo imela več motivov za zavlačevanje pri odpravi sodbe za izmišljeno kaznivo dejanje. Celoten proces Patria, od samega začetka dalje, je lansiran in usmerjen v diskreditacijo in likvidacijo političnega nasprotnika režima.

Kakšna bo po vašem mnenju slovenska prihodnost? Kakšna bo Slovenija na primer čez deset let? Ste glede tega optimist ali pesimist? Prihodnost Slovenije čez deset let je v veliki meri odvisna od prihodnjih dni, vključno s 13. julijem ter letom po njem. V Sloveniji v tem času ne odločajo programi strank ali njihova domnevna soočenja na televizijah. Če bi to držalo, v javnem mnenju ne bi vodila stranka brez programa in celo brez vsebinskega imena.

V Sloveniji ne poteka običajno predvolilno merjenje moči, ampak smo priča spopadu med resnico in lažjo. Ta poteka v glavi vsakega volivca, tudi tistega, ki se odloča, da na volitve ne gre. Gre tudi za boj spomina proti pozabi oziroma za boj razuma proti reklami.

Če zmaga laž, popravni izpit ni samoumeven, pa tudi če bi se ta zgodil, bi bila cena zelo visoka. Slovenija je lahko tako čez deset let bodisi povečana dolina vranov bodisi država pogumnih in domovina svobodnih ljudi.