Petek, 18. 3. 2022, 9.08
2 leti, 8 mesecev
Janša: To bi bila velika neumnost #video
"Moti me odnos nacionalne televizije, nacionalne institucije, ki bi moral biti fer. Poleg tega obstajajo neka pravila," je predsednik vlade Janez Janša v Odmevih sinoči komentiral nenavaden izbor gostov v Tarči. V Odmevih je Tanja Starič premierja gostila po tem, ko je v torek s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim in češkim premierjem Petrom Fialo obiskal Ukrajino. V oddaji je med drugim odgovarjal na vprašanja in komentarje, o katerih so pred tem v oddaji Tarča razpravljali predstavniki povabljenih političnih strank. Nekateri povabljeni gostje so bili povsem obrobni. V Tarči je Erika Žnidaršič (ne prvič) kritizirala predsednika vlade, ker ni osebno prišel na soočenja. Ob Ukrajini je enako premierja kritizirala že, ker v njen studio ni prišel, da bi odgovarjal na trditve svetovalca Marjana Šarca Damirja Črnčeca.
Na vprašanje voditeljice Tanje Starič, zakaj se na povabilo v Tarčo ni odzval, je premier Janez Janša odgovoril, da je imel pred tem obveznosti: "V vaš studio sem prišel z Brda, kjer je bila prireditev obrtno-podjetniške zbornice, kjer so se podeljevale nagrade najuspešnejšim v gospodarstvu v času epidemije. Poleg tega ne vem, po kakšnih kriterijih vaši kolegi in kolegice vabijo v takšne oddaje parlamentarne stranke, ki imajo 26 poslancev, in predstavnike strank, za katere praktično še nihče nikoli ni slišal." Med drugim je dejal: "Očitno je Gregor Golobič naredil seznam."
V Tarči so tokrat ob Urošu Macerlu iz Vesne, Ivanu Galetu iz Naše prihodnosti in Robertu Golobu iz Gibanja Svoboda gostovali še predstavniki večjih strank, in sicer Marjan Šarec (LMŠ), Jernej Vrtovec (NSi) in Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS).
Gostje so v Tarči komentirali Janšev obisk v Ukrajini in srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu. Del opozicije je skeptičen glede te poteze, očitajo mu, da naj bi bilo potovanje treh premierjev v Kijev predvolilna poteza. Šarec je v Tarči dejal celo, "da če bi imeli iskreno željo, bi šli v Moskvo. Tam se je treba dogovoriti za to, da bo premirje začelo veljati."
"Prebral sem marsikaj, tako veliko neumnost pa zdaj prvič slišim. Mi ne podpiramo Moskve, mi ne podpiramo agresije. Mi podpiramo Ukrajino in kakršnakoli pogajanja, na katera bo Moskva pripravljena, se bodo začela takrat, ko bo jasno, da Putin z vojaško silo ne more doseči svojih ciljev v Ukrajini. Tisti, ki kriči, da so vsi enaki, da je treba doseči mir, da so vsi enako krivi za to agresijo, objektivno podpira Putina in agresijo," je na Šarčev komentar odgovoril Janša.
Slovenija pred podpisom pomembnega dogovora
Predsednik vlade je v nadaljevanju spregovoril tudi o dražitvah energentov. "Vse, kar je v naši nacionalni pristojnosti, da ublažimo to energetsko draginjo, je ta vlada naredila. Če ste pogledali zadnjo položnico za elektriko, je ta bistveno manjša, zato ker smo umaknili mnoge dajatve. Poleg tega smo že v času slovenskega vodenja Sveta Evropske unije lani jeseni začeli bitko za to, da Evropska komisija spremeni način za izračun oziroma formulo za izračun cene električne energije, ki je pravzaprav nerealno visoka, ker temelji na ceni plina. Prejšnji teden nam je v tej bitki uspelo dobiti soglasje vseh. Evropska komisija je dobila naročilo, da do konca tega meseca popravi to formulo in da jo uveljavi najkasneje maja. Se pravi cena plina, ki predstavlja deset odstotkov energenta za proizvodnjo elektrike v Evropi, ne bo več tista, ki bo določala končno ceno elektrike. Mislim, da smo tukaj naredili velik korak naprej. Kar pa se tiče cen nafte in zemeljskega plina, ki ga uporabljamo za ogrevanje, je dobra novica ta, da je v zadnjih dneh cena na svetovnih trgih začela padati, tako pri nafti, ki je zdaj pod 100 dolarjev za sodček surove, kot pri plinu," je povedal predsednik vlade.
Janša je v nadaljevanju poudaril, da je slovenski minister za zunanje zadeve Anže Logar pred dnevi v Alžiru dosegel dogovor, po katerem lahko Slovenija že prej kot v letu dni dobi polno oskrbo s plinom: "Mislim, da bo sporazum podpisan v kratkem. Poleg tega pa, kot smo povedali že večkrat, ima Slovenija dovolj energetskih rezerv, ko gre za naftne derivate, da lahko ukrepa tudi v primeru, če bi prišlo do nekega kratkega popolnega preloma, kar se tiče same logistike. Tudi ta intervencija, ki je pač možna samo v kritičnih razmerah, ko smo regulirali cene, je začasna. In glede na to, da cene na svetovnih trgih padajo, bomo mogoče to regulacijo lahko sprostili že prej kot v 30 dneh, in to ne tako, da bodo šle cene potem navzgor, ampak da bodo šle navzdol."
221