Je to otroški vrtec ali resna vlada? Po tem ko so v SD z reševanjem vojaka Vebra poskrbeli za groteskno definicijo socialne demokracije, sta za komedijo poskrbela še Klavdija Markež in Karl Erjavec.
Za plagiatorski škandal z ministrico za izobraževanje Klavdijo Markež je odgovoren predvsem predsednik vlade Miro Cerar, ki je za naslednico honorarne rekorderke Stanke Setnikar Cankar predlagal tako neprepričljivo kandidatko. To smo ugotavljali že v analizi njenih nastopov v državnem zboru, ko smo zapisali, da ni kadrovski biser, je pa vernica Mira Cerarja.
Komedija Klavdije Markež
Premier je, preden je Markeževo predlagal za ministrico, priznal, da išče še kakšnega boljšega kandidata. Zdaj se je izkazalo, da bi bilo bolje, če bi si vzel še kakšen dan za preverjanje kandidatke in premislek, ali je za ministrski položaj res dovolj, da slepo verjameš v modrost vodje stranke.
Markeževa bo za dodatno komedijo poskrbela, če bo vztrajala na poslanskem položaju. Z odstopom z ministrske funkcije je namreč priznala, da je plagiatorka. To, da je magisterij sama poslala v preverjanje fakulteti, pomeni, da ni vedela, da je del magisterija prepisan. Zakaj? Očitno zato, ker ji je del naloge napisal nekdo drug.
Kako se razume s plagiatorjem Ambrožičem?
Markeževi tako ne preostane drugega, kot da odstopi tudi kot poslanka. Razen seveda, če želi iti po poti še enega plagiatorja, nekdanjega poslanca Pozitivne Slovenije Boruta Ambrožiča, ki je kljub plagiatorskemu škandalu ostal samostojni poslanec. Kako lahko tako nekredibilnega človeka zaposli humanitarna organizacija, kot je Rdeči križ, pa je seveda drugo vprašanje.
Miro Cerar je s predlogom za razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra potegnil potezo, s katero si je utrdil položaj v koaliciji. Škandal z Markeževo mu je delo otežil. Je pa res, da se je odzval hitro, saj gre pri pri Markeževi verjetno za prvi primer, ko je kakšen minister odstopil isti dan, kot je izbruhila afera.
Kdo je še slišal za takšno socialdemokracijo
Zadeva Markež ne bi smela imeti neposredne povezave s primerom Veber, kjer je šlo za očiten poseg vojaške v civilno sfero. Neverjetno je, da v stranki, ki se razglaša za socialdemokratsko, še vedno ne vidijo nič spornega v tem, da obrambni minister daje ustna navodila vojaškim obveščevalcem, ki potem ustno poročajo o posledicah privatizacije nekega državnega podjetja.
Bonbon za užaljenega Dejana
Dejana Židana je za en dan rešila ministrica, ki ni kadrovski biser, a ta afera bo kmalu pozabljena. Predsednik vlade bi z morebitno zamenjavo resorjev med SMC in SD, torej z "bonbončkom" za užaljenega Židana, poskrbel za to, da bo hitro pozabljeno bistvo afere z Vebrom. Tako bi zapravil vse, kar je s predlogom razrešitve obrambnega ministra investiral v avtoriteto predsednika vlade.
Kaj vidimo iz aviona?
Čeprav je odhod iz koalicije v primeru, da bi bil predlog za razrešitev Vebra neupravičen, napovedal glavni tajnik stranke Dejan Levanič, je iz aviona videti, da si SD ne upa iz vlade. To je po seji predsedstva SD, ki je znova demonstriralo domnevno enotnost, ubesedil vodja stranke Dejan Židan. V osmih minutah izjave za javnost je štirikrat poudaril, da so Socialni demokrati še vedno del koalicije.
Je pa Židan po seriji neposrečenih izjav v preteklih dneh poskrbel za eno, ki si zasluži aplavz: "DeSUS ne spreminja svojih izjav vsak dan, ampak vsako uro."
Karl strelja kozle
Predsednik druge največje koalicijske stranke in zunanji minister Karl Erjavec je res neprepričljiv, ko enkrat Vebra brani, češ da je imel dober namen, ga vseeno poziva k odstopu, ker je bil pri tem neroden, pravi, da sam kot obrambni minister ne bi nikoli dal takšnega naročila vojaškim obveščevalcem, hkrati pa govori, da je najmanj verjetno, da bi DeSUS pri glasovanju podprl razrešitev Vebra.
Lahko kdo to razume? Morda samo Erjavec, ki misli, da lahko tako hkrati oslabi tako predsednika vlade kot kmetijskega ministra.
Veleizdaja v otroškem vrtcu
Težko si je predstavljati, da po novi farsi, ki jo bomo gledali prihodnji četrtek, ko bo vojak Veber s strašenjem pred privatizacijo Telekoma Slovenije reševal državo pred veleizdajo, koalicija ne bi ostala cela.
Blagodejno pa bi bilo, če bi vendarle nehali gledati koalicijski otroški vrtec in uzrli obrise resne vlade.
3
