Kaj bo razkril nadzor nad elitno enoto policije

Na policiji so za Siol.net potrdili, da organizacijska enota Generalne policijske uprave (GPU) že od konca julija izvaja strokovni nadzor nad delom NPU. Trajal bo do začetka septembra. V tem času bodo pristojni na policiji pregledali področja odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, izvajanja pooblastil in nekatere druge organizacijske zadeve.

Policija zatrjuje: NPU dela dobro

Na policiji so poudarili, da gre za redni strokovni nadzor, in zanikali, da je ukrep usmerjen proti direktorju NPU Darku Majheniču.

"Vodstvo policije ocenjuje, da je delo NPU dobro. Strokovni nadzor nikakor ni povezan z rezultati dela NPU. Prav tako ni rezultat kakršnihkoli negativnih dogodkov, povezanih z navedeno enoto kriminalistične policije," so pojasnili na policiji. 

Dodali so, da strokovne nadzore na posameznem področju izvajajo na vsaka štiri leta. Po tej razlagi je zdaj prišel na vrsto NPU. 

"Cikli izvajanja nadzorov niso predpisani," odgovarjajo na policiji. Leta 2015 je bilo v celotni policiji opravljenih 195 nadzorov – 61 nadzorov nad delom uslužbencev ter 134 splošnih, strokovnih in ponovnih nadzorov. "Za zdaj v NPU niso predvidene nobene kadrovske ali organizacijske spremembe," poudarjajo na policiji. Foto: Ana Kovač

Gre res za redni nadzor?

Toda NPU je bil v zadnjih štirih letih že trikrat pod lupo različnih državnih organov: 

• Konec leta 2012 je nadzor nad delom NPU izvedel direktorat za policijo in druge varnostne naloge ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Odredbo za nadzor je izdal tedanji notranji minister Vinko Gorenak. Nadzorniki so v večini izbranih dosjejev kaznivih dejanj ugotovili pomanjkljivosti. NPU je takrat vodil Robert Črepinko, ki ga je kmalu zatem nasledil Bruno Blažina.
• Leta 2013 je bil NPU zajet v splošni nadzor nad Upravo kriminalistične policije. Avgusta 2013 je vodenje NPU začasno prevzel Majhenič, ki je leta 2014 postal direktor s polnim mandatom.
• V NPU je bil leta 2014 opravljen ponovni nadzor, tokrat "v zvezi z ugotovitvami splošnega nadzora", kot so nam pojasnili na policiji. 

"Cikli izvajanja nadzorov niso predpisani," odgovarjajo na policiji. Leta 2015 je bilo v celotni policiji opravljenih 195 nadzorov – 61 nadzorov nad delom uslužbencev ter 134 splošnih, strokovnih in ponovnih nadzorov. "Za zdaj v NPU niso predvidene nobene kadrovske ali organizacijske spremembe," poudarjajo.

Lansko povprečje: en kriminalist na eno končano preiskavo

Ko je takratni notranji minister Vinko Gorenak leta 2012 uvedel nadzor nad delom NPU, je urad vodil Robert Črepinko. Foto: Matej Povše

Kaj pa kažejo statistični podatki o delu NPU?

NPU je lani zaposloval 76 pooblaščenih uradnih oseb, ki so končale preiskavo 75 kaznivih dejanj. To je kar 46 odstotkov manj kot leta 2014. V povprečju je torej en kriminalist NPU lani končal eno preiskavo, predlani pa skoraj dve. 

Precej nižja je bila tudi skupna vsota škode za kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, predvsem pri zlorabi položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. S 506 milijonov evrov leta 2014 je padla na okoli 200 milijonov evrov leta 2015.

V najtežjih primerih lahko od hišne preiskave do vložitve ovadbe na specializirano državno tožilstvo mineta tudi dve leti, je pokazala naša analiza. Tako je bilo v primeru TEŠ6 in NKBM. Foto: Klemen Korenjak

Kaj kažejo podatki o preiskavah

Naša analiza hišnih preiskav, ki jih je NPU izvedel v času, ko ga vodi Majhenič, je pokazala:

• Število odmevnih preiskav, ki jih vodi NPU, je že lani močno upadlo. Število letošnjih pomembnejših preiskav je mogoče prešteti na prste ene roke (Banka Slovenije, Riko, Kolektor-Etra). Natančnejše podatke navajamo v okvirju.
• V najodmevnejših zadevah se je spet podaljšalo število let med domnevno storitvijo kaznivega dejanja in hišnimi preiskavami. Še leta 2015 je NPU v dveh zadevah (izčrpavanje CPL in Perutnina Ptuj) za prihod "na kraj zločina" potreboval le nekaj mesecev. Hišne preiskave, ki jih je izpeljal letos, se nanašajo na sume dejanj izpred treh ali več let. 
• V najtežjih primerih lahko od hišne preiskave do vložitve ovadbe na specializirano državno tožilstvo mineta tudi dve leti (TEŠ6, NKBM …).
  
  So na NPU preobremenjeni ali slabo organizirani?

Darko Majhenič je na čelu NPU od poletja 2013, položaj je najprej zasedel kot vršilec dolžnosti, z januarjem 2014 pa je uradno nastopil petletni mandat. Foto: Klemen Korenjak

Tudi splošni vtis v javnosti je, da zagon NPU pri preiskovanju najtežjih oblik gospodarskega kriminala pada. Preiskav, ki bi se končale s priporom osumljencev, kot je pogosto na Hrvaškem, pri nas ni. To vpliva tudi na hitrost (pred)kazenskih postopkov.

Uslužbenci NPU naj bi bili preobremenjeni. Na policiji so potrdili, da so bili preiskovalci NPU lani jeseni množično vključeni v reševanje begunske krize. To se je poznalo pri njihovih rednih nalogah. 

"Nismo obravnavali manj kaznivih dejanj" 

Da je NPU lani evidentiral upad števila končanih kaznivih dejanj na področju organizirane, korupcijske in gospodarske kriminalitete, priznavajo tudi na policiji. Toda to po njihovem "ne pomeni, da je NPU obravnaval manj kaznivih dejanj".

Opozarjajo, da je NPU obravnavo 35 kaznivih dejanj, največ s področja gospodarske kriminalitete, končal brez kazenske ovadbe. V skupaj 80 zadevah pa je obravnaval več kot 180 sumov kaznivih dejanj.

Foto: Klemen Korenjak

NPU, tožilstvo in bančna luknja

Največji poudarek so na NPU dajali zahtevnim in obsežnim preiskavam pri zlorabah v bančnem sistemu, korupciji in preiskavam gospodarskih kaznivih dejanj, povezanih z zlorabami finančnih instrumentov in drugih transakcij. Veliko časa jim vzamejo tudi preiskave, ki zajemajo več držav. 

Specializirano državno tožilstvo je lani v tako imenovanih bančnih zadevah v osmih primerih zahtevalo sodno preiskavo zoper 26 obdolžencev, vložilo pa je štiri obtožne akte zoper enajst oseb. Preiskuje še 49 oseb v petnajstih zadevah, že pred letom 2015 pa je vložilo pet obtožb zoper 13 oseb. Skupna vrednost povzročene škode oziroma pridobljene koristi je v zadevah iz lanskega leta znašala 138 milijonov evrov. 

"Na očeh javnosti so tudi posamezni odmevnejši primeri, kjer so postopki sprejemanja tožilskih odločitev še pred postopkom na sodišču izjemno dolgi," nam je že junija dejal minister za pravosodje Goran Klemenčič, ko smo ga spraševali za oceno dela tožilstva.

"Očitno je tudi, da je napredek pri pregonu najzahtevnejših primerov gospodarske, bančne in korupcijske kriminalitete še vedno počasen, težave pa so tudi pri izvajanju finančne preiskave v okviru zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Seveda tukaj ne gre kazati s prstom samo na tožilstvo, ampak na celotno verigo deležnikov v kazenskem postopku," je poudaril Klemenčič.

Banka Slovenije, Alenka Bratušek, NKBM …

Kaj so še morebitni očitki na delo NPU?

1. Domnevne procesne napake pri nedavni hišni preiskavi v prostorih Banke Slovenije, v katerih je NPU zasegel tudi dokumente Evropske centralne banke (ECB). 
   Guverner ECB Mario Draghi je takrat v pismu, ki ga je poslal predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju in slovenskemu državnemu tožilstvu, zaplembo teh informacij označil za nezakonito.
    
2. Lanska preiskava pri Alenki Bratušek zaradi očitane zlorabe uradnega položaja in pridobitve nepremoženjske koristi v postopku kandidature za evropsko komisarko.
   Kriminalisti so takrat vstopili v prostore državnega zbora. To je sprožilo kritike, da gre za nedovoljen poseg v delovanje zakonodajne veje oblasti in skrajni ukrep, ki ga lahko policija uporabi le, ko se osumljenec preiskavi izmika. Podobnih kritik je bila policija deležna že leta 2012, ko je preiskovala sum ponarejanja poslanskih podpisov pod zahtevo za referendum o Slovenskem državnem holdingu (SDH), in med lansko preiskavo poslanca SDS Andreja Širclja.
    
3. Zaustavitev preiskave spornih poslov Nove KBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.
   NPU je v mariborski banki preiskovala tri zadeve: sporne nakupe zemljišč na Hrvaškem, financiranje družbe Pom-Invest in obvodno financiranje nekdanjega medijskega tajkuna Mateja Raščana. Pri zadnjih dveh je NPU na specializirano državno tožilstvo vložilo ovadbo. Zadeva NKBM-Hrvaška, v kateri so slamnate osebe na Hrvaškem na račun mariborske bančne skupine ustvarile okrog 30 milijonov evrov dobička, je od aprila letos – torej skoraj deset let po teh poslih – spet v sodni preiskavi.
   Preiskava teh poslov je trčila ob vrsto ovir: težave pri sodelovanju s hrvaško policijo in pridobivanju podatkov iz Nove KBM, ki je vrsto let pred tem zavlačevala z revizijo teh poslov znotraj banke.

Foto: Bor Slana

Vpliv politike na NPU

Na Majheničev račun je mogoče slišati tudi očitke o njegovih stikih s politiki.

Policija: "Direktor NPU ni imel stikov z lobisti, niti drugih stikov, za katere bi ocenil, da so bili nezakoniti ali v nasprotju z zakonodajo. Tudi zasebno se ni sestajal z osebami, ki jih je preiskoval NPU."

Leta 2012, v času druge Janševe vlade, je vodenje NKBM prevzel Aleš Hauc. Hauc je v banko kot svetovalca za varnost pripeljal Primoža Britovška, uslužbenca Sove iz obdobja prve Janševe vlade. 

Po navedbah virov iz NKBM je Britovšek v prvih dveh letih svojega dela na banki večkrat obiskal Zagreb, kjer je imelo sedež hrvaško podjetje KBM Projekt, ključni akter v tamkajšnjih spornih poslih. Kaj je tam počel, ni bilo jasno, na banki pa so takrat pojasnjevali le, da vodi službo banke za korporativno varnost. 

Že v tem času se je Britovšek sestajal z Majheničem. To nam je včeraj potrdil tudi Majhenič. "Direktor NPU lahko potrdi, da je imel v vlogi vodje preiskave z navedeno osebo nekaj izključno službenih stikov v zvezi z obravnavo konkretnih sumov kaznivih dejanj na škodo pravne osebe," so nam pojasnili na policiji.

Tudi po tem, ko je postal direktor NPU, se je Majhenič srečal z Britovškom. "Kot direktor NPU je imel z navedeno osebo le en sestanek. Opravljen je bil na zaprosilo predstavnika oškodovane banke, nanašal pa se je na izvajanje uradnih nalog NPU v zvezi s preiskovanjem bančne kriminalitete," so poudarili na policiji. 

Britovšek je v vmesnem času postal eden od izvršilnih direktorjev NKBM. V banki se je kot službi za varnost zaposlil Marjan Šimenko, mož Suzane Lep Šimenko, poslanke SDS. 

Foto: Tina Deu

Da bi dobili Britovškova pojasnila, smo se obrnili na NKBM. Odgovorili so, da je Britovšek pooblaščenec banke in kontaktna oseba za sodelovanje z organi pregona. 

"Podatkov o konkretnih srečanjih in drugih podatkov, ki bi se nanašali na konkretne primere, vam zaradi zavarovanja interesa preiskav in spoštovanja bančne tajnosti ne moremo razkrivati," so pojasnili v NKBM.