Torek, 28. 5. 2024, 10.45
5 mesecev, 4 tedne
Kaj liste menijo o migracijah in schengnu
EU se je po letih usklajevanja uspelo dogovoriti o migracijskem paktu, ki bi lahko ob uspešni implementaciji vodil v odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah. Liste, ki se bodo potegovale vstop v Evropski parlament, imajo zelo različna stališča tako o paktu kot tudi o smiselnosti nadzora, ki ga Slovenija izvaja na meji s Hrvaško.
STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednja vprašanja, povezana z migracijami in schengenskim sporazumom.
1. EU je tik pred volitvami sprejela pakt o migracijah in azilu, s katerim naj bi celovito uredili vprašanje migracij ter ki med drugim predvideva obveznost solidarnosti med članicami pri delitvi bremena. Ali podpirate sprejete rešitve in ali menite, da bi bilo bolje, da Slovenija sprejme določeno število migrantov, ali naj finančno prispeva zanje?
2. Slovenija je lani jeseni znova uvedla nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško. Ali menite, da je smiselno, da se nadzor ohrani? Do kdaj in ob kakšnih pogojih bi ga preklicali?
1. Pakt kljub pomanjkljivostim omogoča skupno rešitev, sta pa nujni uspešna implementacija in dopolnitev. Pakt upošteva tako varnostno kot humanitarno vprašanje, učinkovito vračanje nezakonitih in solidaren sprejem zakonitih prebežnikov. Po zdajšnji shemi bi bilo število azilantov zelo majhno.
2. Nadzor je Slovenija podaljšala, kot so to storile tudi druge države članice. Prizadevamo si za skupne rešitve v sodelovanju z drugimi državami za zaščito integritete schengenskega območja in ohranjanje pravice prostega prehoda meje.
1. Stranka SDS pakta ni podprla. Menimo, da Evropa ni jasno povedala, da ilegalni vstop ni mogoč. Aktualno je pismo več kot polovice voditeljev EU, s katerim Evropsko komisijo opozarjajo, da pakt ni dovolj dober. Obvezni solidarnostni mehanizem za nas ni sprejemljiv.
2. Glede na povečano število ilegalnih vstopov je nujno, da nadzor ohranimo. Ob tem je treba to odločitev postaviti v kontekst nadzora na meji z Italijo in Avstrijo. Opozarjamo, da lahko ob neučinkovitem varovanju meje Slovenija postane migrantski žep.
1. Pakt pomeni korak naprej, a ne rešuje izvornih težav. Večina migracij nastane zaradi podnebnih sprememb, vojn in škodljivih zunanjetrgovinskih sporazumov EU z državami podsaharske Afrike. Potrebujemo več ukrepov, ki bi naslavljali vzroke za migracije.
2. Nadzori so uvedeni bolj za notranjepolitične potrebe, kot da bi služili resnemu preprečevanju migracij. Ilegalni migranti mejnih prehodov ne izbirajo za prestop meje. Slovenija bi morala prenehati nadzor in enako bi morale storiti vse države v schengenskem območju.
1. Nova Evropska komisija mora izvajati usklajene aktivnosti za odpravo vzrokov, ki vodijo v migrantske tokove, zato ni dovolj samo boj proti simptomom tega pojava, ampak tudi proti vzrokom, ki vodijo do njih. Sicer menimo, da je priseljevanje kvalificirane in potrebne delovne sile potrebno, da pa so administrativni postopki predolgi.
2. Smisel in namen schengenskih meja sta nadzor na zunanjih in prost pretok ljudi na notranjih mejah, kar je treba povrniti oziroma ponovno vzpostaviti.
1. Če želimo uveljaviti ničelno toleranco do nezakonitih migracij, je potrebna revizija pakta, ki ima nekatere pravilne poudarke, a daje preveliko vlogo solidarnosti pri delitvi bremena, ne predvideva pa je pri skupnem varovanju meja in ustvarjanju boljših pogojev v državah izvora. Ne podpiramo nobene od možnosti deljenja bremen, Slovenija naj pokaže pogum in najprej zahteva omenjeno revizijo.
2. Če Hrvaška ne zmore opravljati svoje naloge varovanja meje, meje s Slovenijo pa zapirata Avstrija in Italija, moramo ohraniti nadzor.
1. Pakt je rešitev v pravo smer. Menimo, da bi v naslednjem mandatu Evropskega parlamenta EU morala storiti korak naprej in uvesti t. i. avstralski model. Vstop v EU je mogoč samo legalno, kdor vstopi nelegalno, se mora vrniti v matično državo. Z doslednim izvajanjem migracijske politike in odločnim varovanjem zunanjih meja potreb za prerazporejanje migrantov ne bo.
2. Nadzor je smiselno ohraniti, dokler se zaradi doslednega izvajanja migracijske politike in odločnega varovanja meja pritok nelegalnih migrantov v EU ne zaustavi.
1. Pakt je nenačelen kompromis. Zaradi izvajanja pakta bodo znova oškodovani tisti, ki bi morali prihajati na urejeno območje – prosilci za azil. Pakt med drugim ne razbremenjuje vstopnih držav, državam omogoča kaznovalno plačilo namesto sprejema migrantov in omogoča administrativne centre zunaj EU. Vse to pomeni, da se bo na meji odločalo o tem, kdo je upravičen zaprositi za azil in kdo ne.
2. Ker želimo živeti v Evropi brez meja, smo v Levici za to, da tudi nadzor na meji s Hrvaško čim prej prekličemo.
1. Pakt vidimo kot začetek skupnega reševanja vprašanja migracij, ki bo še nadgrajen. Menimo, da bi morali migrante sprejeti ter jim z vzpostavitvijo premišljene migracijske politike omogočiti delo in bivanje v Sloveniji. Če bi obstajal vzajemen interes, zagovarjamo tudi proces integracije in socializacije.
2. Smiselno bi bilo, da nadzor okrepi Hrvaška, ki ima zunanjo mejo EU, in da se tam namestijo sile Frontexa. Dokler tega ne dosežemo, naj se nadzor ohrani oziroma se odpravi, ko bosta to storili Avstrija in Italija.
1. Pakt podpiramo, saj pomeni izboljšanje obstoječega stanja in je poskus, da problem rešujemo solidarno. V konkretnih položajih bomo najverjetneje kombinirali sprejemanje migrantov in finančnih prispevkov. Bistvo je, da druge države najbolj obremenjenih ne bodo pustile same.
2. Notranje meje brez mejnih nadzorov so eden najpomembnejših dosežkov EU, zato mora biti prvi cilj ponovna vzpostavitev prostega pretoka ljudi in blaga. Je pa treba storiti vse, da se medsebojno zaupanje med državami ponovno vzpostavi.
1. Zavzemamo se za suverenost v migracijski politiki. Migracijski pakt EU, ki zahteva obvezno delitev bremen, ne upošteva nacionalnih zmožnosti. Menimo, da mora Slovenija ohraniti pravico do suverenih odločitev, ne podpiramo avtomatičnega sprejema migrantov ali finančnega prispevka.
2. Zagovarjamo učinkovito varovanje zelene meje s policijo in vojsko, saj je tam največ prestopov migrantov. Mejne cestne kontrole so ponavadi le povzročanje gneče in maltretiranje lastnih državljanov.
1. Slovenija bi morala kot članica EU pristopiti k reševanju problema migracij v sklopu enotnega in celovitega urejanja tega vprašanja na ravni EU. Delitev bremena po načelu solidarnosti bi bila poštena. Bi pa bilo treba upoštevati zmožnosti vsake države posebej, ne da se nekatere države utapljajo v valu beguncev, nekatere pa se jih otepajo. Ta trend se samo še povečuje.
2. Nadzor moramo ohraniti, preklic bo mogoč v primeru zmanjšanja migracij na razumno, sprejemljivo in obvladljivo število.
Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve.