Petek, 2. 6. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Koliko vas bo stala oskrba na domu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,48
2
Z vse večjim deležem ljudi, starejših od 65 let, je vse pomembnejša tema tudi oskrba na domu. Kakšne so cene v javnih zavodih in kaj v novem zakonu obljublja ministrica Milojka Kolar Celarc?
V Sloveniji se delež prebivalcev, starejših od 65 let, vsako leto povečuje. Od leta 2000 se je z nekaj manj kot 14 odstotkov do letos povzpel na 18,9 odstotka, zato vse pomembnejše vprašanje postaja, kako jim zagotoviti čim boljše življenje, ko sami ne bodo več sposobni skrbeti zase, in kako oblikovati sistem, da bo finančno vzdržen.
S staranjem se povečuje tveganje za nastanek bolezni, ki vplivajo na zdravstvene izdatke in izdatke za dolgotrajno oskrbo.
Najdebelejše denarnice potrebujete …
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje, naj bi spodbujal tudi razvoj mreže izvajalcev oskrbe na domu, ki je do zdaj nezadostno razvit, in uredil pravice neformalnih oskrbovalcev, kot so družinski člani in druge osebe.
V mreži javnih služb je oskrbo na domu po podatkih Inštituta za socialno varstvo ponujalo 79 različnih izvajalcev (zadnji dostopni podatki so za 31. december 2015). Ti so pomoč zagotavljali za nekaj več kot deset tisoč ljudi.
Najvišjo ceno med tistimi, ki imajo na svojih spletnih straneh posodobljene cenike, imajo javni zavodi za oskrbo, najdražji so na Koroškem, v jugovzhodni Sloveniji in Pomurju, na drugi strani pa so najcenejši v savinjski, posavski in primorsko-notranjski regiji (več v spodnji infografiki).
Oštevilčeno: slovenska zdravstvena reforma v mednarodni primerjavi
Reforma: za zdravje nam bodo trgali od neto plač
Opozorilo tudi iz Bruslja
EU od Slovenije v priporočilih pričakuje sprejetje reforme na področju dolgotrajne oskrbe.
Da so potrebne spremembe na področju dolgotrajne oskrbe, je Slovenijo maja opozoril tudi Bruselj, ki je v letošnjih priporočilih pozval k sprejetju reforme dolgotrajne oskrbe.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Urad za makroekonomske analize in razvoj so pripravili strategijo dolgožive družbe, ki je sestavljena iz več stebrov. Eden od njih je tudi ureditev dolgotrajne oskrbe.
Med predlaganimi usmeritvami v osnutku je oblikovanje pokojninskega sistema, ki spodbuja daljše ostajanje v delovni aktivnosti, omogoča postopen prehod v upokojitev in zagotavlja primeren dohodek v starosti. "Toda v Sloveniji so delodajalci konservativni, postopen prehod zaposlenih v pokoj jih ne zanima," razlaga Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kirurg Igor Gregorič: Trenutna zdravstvena reforma vodi v nazadovanje, ne v napredek
Predlog zakona v javni razpravi
Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, je v začetku leta ustanovilo direktorat za dolgotrajno oskrbo, julija pa so predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi posredovali v javno razpravo.
Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, je zakon o dolgotrajni oskrbi posredovalo v javno razpravo.
Trenutno so pravice zdravstvenega dela dolgotrajne oskrbe opredeljene v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Skoraj v celoti se financirajo iz javnih sredstev, le v 3,8-odstotnem deležu iz zasebnih sredstev, kot so dopolnilno zdravstveno zavarovanje in plačila iz žepa.
Po nekaterih ocenah manjka med 90 in 130 milijonov evrov, ki jih bo treba zagotoviti na solidarnostni način. Vlada načrtuje, da jih bo "dobila" vzporedno s spremembami zdravstvene zakonodaje in prenovo financiranja zdravstvenega varstva.
Dolgotrajna oskrba je v predlogu ministrstva za zdravje univerzalna pravica. To pomeni, da bo finančno in prostorsko dostopna vsem prebivalcem ne glede na materialne možnosti, so zapisali na ministrstvu za zdravje.
Ljudje, ki jim bo priznana pravica do dolgotrajne oskrbe in bo odvisna od stopnje njihove odvisnosti in potreb, bodo lahko izbrali okolje, obliko oskrbe in izvajalca. Tako se bodo lahko odločili za denarni prejemek ali za storitve, ki jih bo plačala zavarovalnica.
Kdo je upravičen do socialne oskrbe:
- osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne popolnoma samostojnega življenja,
- osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
- druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
- kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
- hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
2