Ponedeljek, 31. 3. 2025, 13.39
3 tedne
Podpis dogovora o predlagani pokojninski noveli prestavljen
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,61
Prva božičnica naj bi bila upokojencem izplačana že novembra letos.
Podpis dogovora o predlogu pokojninske novele bo predvidoma v sredo, je v izjavi za javnost napovedal minister za delo Luka Mesec. Ob tem je priznal, da je bilo usklajevanje dogovora bolj naporno, kot so pričakovali.
Podpis je bil prejšnji teden po uspešno zaključenih pogajanjih o prenovi pokojninskega sistema predviden za danes, a so danes vlada in socialni partnerji še usklajevali zadnje podrobnosti.
Na skoraj štiriurni seji so usklajevali 12 točk dogovora. O vsebini Mesec ni želel govoriti, je pa pojasnil, da so se glede prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dogovorili, da se te lahko spreminjajo le ob soglasju socialnih partnerjev, da torej ni "enostranskih posegov".
Velik in težak kompromis
Današnji kompromis, ki so ga dosegli s sindikati in delodajalci, je Mesec označil za "velikega in težkega". Zato so pogajalsko mizo vsi - sindikati, delodajalci in predstavniki vlade - zapustili s stisnjenimi zobmi. Ob tem pa so sindikati in delodajalci nase prevzeli odgovornost, da bodo znotraj svojih organov ubranili izpogajano.
Socialni partnerji imajo tako danes in v torek čas, da razpravo o današnjem predlogu dogovora opravijo tudi na svojih organih. Nato pa je v sredo dopoldne predviden podpis dogovora, začetek javne obravnave o predlogu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter novinarska konferenca. Na njej bodo predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev javnosti predstavili izpogajane rešitve.
Po neuradnem predlogu pokojninske novele, ki ga je prejšnji teden pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta in ga je pridobila STA, naj bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala, tako da bi od leta 2035 naprej za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa znašala 62 let, ne pa več 60 let kot zdaj. Za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa bi znašala 67 let, ne pa več 65 let kot zdaj.
Obdobje za izračun pokojninske osnove naj bi se od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa naj bi vključevalo 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili.
Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe naj bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin naj bi medtem vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač. Uvedli pa bi tudi božičnico, ki naj bi bila prvič izplačana že novembra letos.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je po današnji seji novinarjem dejal, da se je pri nekaterih delih dogovora pojavilo "določeno nelagodje na eni in na drugi strani". A hkrati meni, da ga bodo lahko odpravili. Po njegovem pričakovanju bodo dogovor res podpisali v sredo. "Pričakujem, da v sredo ne bomo znova prihajali zaman," je dejal.
Po neuradnih informacijah STA naj bi delodajalsko stran danes najbolj vznejevoljil del v dogovoru, po katerem bi se morali za določeno obdobje odpovedati aktivnostim, ki so jih že začeli zaradi nezadovoljstva z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tem aktivnostim naj bi se odpovedali v zameno za to, ker ne pristajajo na izenačitev prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za delodajalce namreč znaša 8,85 odstotka, za delavce pa 15,50 odstotka. Na delodajalski strani so ocenili, da prispevek za dolgotrajno oskrbo nikakor ni povezan s pokojninsko reformo.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so vladi minuli teden sicer znova predlagali zamik uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo za leto dni, v tem času pa naj bi vlada dorekla, katere storitve se bodo izvajale in kako. "Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo je povsem neupravičeno," je v izjavi za medije dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Sindikati v dvomih
Na sindikalni strani pa po današnji seji po neuradnih informacijah STA nekateri reprezentativni sindikati dvomijo, da bodo njihovi organi dali soglasje k predlogu pokojninske reforme in k besedilu dogovora o usklajenosti predloga. Med drugim so namreč prepričani, da bi morala reforma izenačiti prispevni stopnji za pokojninsko zavarovanje.
