Ponedeljek,
26. 10. 2015,
8.31

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Milojka Kolar Celarc zdravstvo reforma kakovost ukrepi čakalne vrste

Ponedeljek, 26. 10. 2015, 8.31

7 let, 2 meseca

Kako se je zdravstvene reforme lotila Hrvaška in kaj se lahko nauči Slovenija

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Medtem ko na Hrvaškem bliskovita reformna politika ministra za zdravje Siniše Varge buri duhove kot preveč radikalna, Slovenija na večje korake ministrice Milojke Kolar Celarc v zdravstvu še čaka.

Hrvaški minister za zdravje iz socialdemokratskih vrst Siniša Varga je položaj nastopil junija lani. Zobozdravnik in specialist zobne protetike ima skoraj petnajst let izkušenj v upravah zdravstvenih ustanov, bil je pomočnik ministra za zdravje, vodil hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje in svetoval pri svetovni banki. Njegove vloge pri zdravstveni reformi verjetno ni mogoče omejiti izključno na zdajšnji mandat.

Iz zdravniških vrst pa ne prihaja Milojka Kolar Celarc, ki je ministrica za zdravje od 18. septembra lani. Ekonomistka in revizorka je bila več let članica uprave Vzajemne, ki jo je med letoma 2011 in 2013 tudi vodila. Kot dolgoletna sekretarka na finančnem ministrstvu je bila med drugim zadolžena za uvedbo davka na dodano vrednost.

Preteklo leto v slovenskem zdravstvu zaznamovali škandali Dobro leto mandata ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je minilo v znamenju:

- razkritij nepravilnosti na nevrološki kliniki in otroški srčni kirurgiji, - zaostrovanja na onkološkem inštitutu, - dveh opozorilnih zdravniških stavk ter - zapletov pri imenovanju generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra.

Kljub temu Kolar Celarčeva ocenjuje, da je ministrstvo za zdravje v njenem mandatu naredilo več kot v celotnem prejšnjem mandatu skupaj. V pogajanjih z zdravstvenima sindikatoma se ji je stavki za zdaj uspelo izogniti, saj bodo pogovore o standardih in normativih nadaljevali. Doreči nameravajo tudi novo kolektivno pogodbo za zdravnike in sistem njihovega nagrajevanja.

Kako daleč je ministrica z uresničevanjem obljub Junija letos je Milojka Kolar Celarc za jesen napovedala resolucijo o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva. V skupno javno naročilo za zdravila je ministrica vključila vseh 28 bolnišnic, s čimer naj bi pri nakupu zdravil prihranili od sedem do 12 milijonov evrov (oziroma od 15 do 20 odstotkov). Ministrica pravi, da pričakuje še vsaj dva mandata, v desetih letih pa napoveduje:

- večjo uspešnost zdravstvenih zavodov, - nadzor nad izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja, - preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja in - skrajšanje čakalnih vrst.

Obenem želi ministrica z akcijskimi načrti urediti področje koncesij, javnih naročil in zagotoviti dodatno financiranje preventivnih programov. Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin se je na predlog resolucije odzval ostro in ga označil za seznam lepih želja. Ministrstvu za zdravje je očital, da ne predlaga konkretnih rešitev, medtem ko naj bi izdelane predloge sindikata ignoriralo.

Poleti je Milojka Kolar Celarc s podjetjem Kolektor Koling podpisala pogodbo za izgradnjo druge faze ljubljanske urgence, vredno 21,8 milijona evrov. Nekdanjemu v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana Simonu Vrhuncu naj ne bi več zaupala, kljub temu pa je ves čas podpirala Andreja Baričiča, ki ga je v četrtek za generalnega direktorja UKC imenoval svet zavoda.

Kaj je v primerljivem obdobju naredil Varga? Hrvaški minister za zdravje Siniša Varga je najprej zahteval revizijo začetih postopkov in napovedal merjenje kakovosti zdravstvenih storitev ter ustanov. Konec januarja je na sestanku po hitrem postopku zamenjal direktorje petih največjih bolnišnic v Zagrebu, Splitu, Osijeku in na Reki. Njegov dvoletni nacionalni načrt za reformo zdravstva je v začetku leta potrdil hrvaški parlament, ki je nato po nujnem postopku spremenil tudi zakon o obveznem zdravstvenem zavarovanju in zakon o zdravstvenem varstvu.

Varga si je zastavil tri glavne cilje:

- dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev vsem državljanom s prioriteto na skrajšanju čakalnih vrst, - ohranitev obstoječega stroška dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in - podaljšanje povprečne življenjske dobe na Hrvaškem za dve leti.

V zdravstvenih zavodih je preveril in prevetril vodilne kadre, sprožil je izvajanje nenapovedanih inšpekcijskih nadzorov v bolnišnicah. Zaradi slabega vodenja je napovedal prenos primarne zdravstvene dejavnosti na koncesionarje, zato so ga mnogi obtoževali privatizacije zdravstva. Šefom bolnišnic se je po drugi strani zameril, ker jim je prepovedal zasebno prakso.

Zmanjšal čakalne vrste, med bolnišnicami spodbudil tekmovalnost Avgusta letos so na Hrvaškem objavili analizo uspešnosti bolnišnic in zdravstvenih zavodov, po katerih so leto dni natančno spremljali 17 medicinskih dejavnosti. V eni od treh kategorij se je na prvo mesto že uvrstila bolnišnica na Reki, v drugih dveh sta povedli splošna bolnišnica v Varaždinu in Bjelovarju. Tudi iz evropskih sredstev nameravajo zagotoviti 33 milijonov evrov, s katerimi bodo obnovili opremo.

Čakalne vrste so se do danes po podatkih ministrstva skrajšale za 21 odstotkov, na področju primarnega zdravstva nadzor nad kroničnimi pacienti prevzemajo družinski zdravniki. Že od leta 2011 na Hrvaškem deluje e-recept, leto pozneje so uvedli e-naročanje. V sodelovanju z družbo Ericsson je v pripravi tudi e-karton.

Za neupravičeno uporabo službenega avtomobila se je opravičil Siniša Varga trdi, da se v popolnoma javnem sistemu na poti iz zdravstvene blagajne do izvajalca izgubi kar 30 odstotkov denarja. Ker je pristaš sofinanciranja zdravstvenih ustanov iz komercialne dejavnosti, mu očitajo uvajanje zdravstvenega turizma. Opozicija ga je napadala zaradi pilotnega projekta helikopterske nujne medicinske pomoči, ki naj bi bil zgrešen.

Decembra lani je Varga na smučanje v tujino odšel s službenim avtomobilom in šoferjem, zaradi česar se je nekaj dni pozneje javno opravičil. Vendar zaradi afere ni izgubil ministrskega mesta, saj ima poleg samosvojega značaja močno podporo premierja Zorana Milanovića, pa tudi določeno zaslombo v opozicijskih vrstah. Njegovi starši naj bi bili namreč med ustanovitelji HDZ.

Slovenska ministrica še pridobiva potrebne podatke Poleg neomajne podpore Baričiču so Milojki Kolar Celarc v javnosti očitali, da se ji že na začetku mandata ni uspelo udeležiti regijskega posveta o prenovi sistema nujne medicinske pomoči, izpustila pa je tudi nujno sejo parlamentarnega odbora za zdravje o razmerah na UKC. Oktobra lani je zaradi pomanjkanja denarja zavrnila domačo analizo zdravstva ekonomske fakultete z zdravniško zbornico.

Za raziskavo v vrednosti 51 tisoč evrov bi moralo ministrstvo po ponudbi prispevati sedem tisoč evrov. Letos se je odločila, da bo vsebinsko analizo opravila Svetovna zdravstvena organizacija, vendar bodo primerjalno stroški več kot desetkrat višji. Pred desetimi leti je Delo pisalo o njenih nenavadnih poslih v Izoli, kjer naj bi ob menjavi zemljišča z izolsko bolnišnico nesorazmerno zaslužila.