Ponedeljek,
19. 10. 2015,
18.17

Osveženo pred

6 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

kvote Evropska unija Frontex

Ponedeljek, 19. 10. 2015, 18.17

6 let, 3 mesece

Kdaj bo Slovenija Evropo prosila za pomoč?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Slovenska vlada o prošnjah za pomoč Evropske unije pri obvladovanju migrantskega vala še ne govori, glasovi iz opozicije svetujejo, naj to stori čim prej.

Po tem ko je Madžarska zaprla svojo mejo s Hrvaško in se je begunski tok proti Avstriji preusmeril prek Slovenije, je naša država postala glavna branilka zunanje meje Evropske unije. Ker tako Nemčija kot Avstrija zaostrujeta politiko sprejemanja beguncev, bo, kot kaže, Slovenija že v prihodnjih dneh težko sama – s svojimi finančnimi, predvsem pa kadrovskimi zmogljivostmi zmogla ustrezno zavarovati schengensko mejo.

Za kakšno pomoč lahko Slovenija zaprosi Evropsko unijo? Slovenska vlada za zdaj še ne napoveduje, da bi za pomoč prosila Evropsko unijo. Na avstrijsko pobudo za sodelovanje pri obvladovanju migracijskih tokov in na podlagi Prümske pogodbe (o poglobitvi čezmejnega sodelovanja pri nezakonitih migracijah) v Sloveniji trenutno deluje le osem avstrijskih policistov, ki so svoje delo začeli minuli teden. Pripadnikov varnostnih organov drugih držav v Sloveniji za zdaj ni.

Predsednik SDS Janez Janša trdi, da je po njegovih informacijah svojo pomoč pri varovanju zunanje meje EU Sloveniji ponudila tudi Nemčija, a da jo je Slovenija zavrnila, kar pa predstavniki slovenske vlade zanikajo.

Mehanizem civilne zaščite Mehanizem civilne zaščite EU je glavno orodje Skupnosti za izvedbo skupnih reševalnih intervencij držav članic ob vseh vrstah nesreč znotraj EU in v tretjih državah. Njegov glavni namen je na prošnjo prizadete države izboljšati usklajevanje pomoči, ki jo zagotavljajo države članice. Evropska unija za učinkovitejše reševanje položaja v prizadeti državi poleg humanitarne pomoči med drugim zagotavlja:

– komunikacijski in informacijski sistem, ki povezuje kontaktne točke vseh sodelujočih držav, – usposabljanje za boljše sodelovanje enot in strokovnjakov iz različnih držav, – zagotavljanje prevoza za sile in sredstva, ki jih države članice ponudijo prizadeti državi.

Od leta 2001, ko je bil mehanizem sprejet, je bilo takih intervencij več kot sto, med drugim zaradi cunamijev in orkanov, potresa na Kitajskem leta 2008, Grčija pa je zanj zaprosila leta 2007 zaradi gozdnih požarov in pred dobrim mesecem zaradi begunsko-migrantskega vala. Iz istega razloga je bil mehanizem aktiviran tudi za Srbijo in Madžarsko.

Finančna pomoč Evropska unija za varovanje schengenske meje in za ukrepanje zaradi nedovoljenih migracij državam članicam zagotavlja finančna sredstva. V obdobju 2014–2020 sta glavna finančna instrumenta EU za te namene Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost – meje in vizumi. Njun skupni proračun za to obdobje znaša skoraj sedem milijard evrov.

Evropska komisija je do avgusta 2015 državam članica odobrila že 45 nacionalnih programov, vključno z dvema slovenskima, na podlagi katerih je Slovenija upravičena do približno 15 milijonov evrov iz Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi in skoraj 31 milijonov evrov iz Sklada za azil, migracije in vključevanje.

Kvote za prerazporeditev – a ne delujejo Svet EU je predlog o premestitvi 160 tisoč oseb zlasti iz Grčije in Italije sprejel 22. septembra. Slovenija naj bi po tej odločitvi v prihodnjih dveh letih sprejela 1.126 beguncev. A se je zataknilo iz dveh razlogov: nekatere države članice so odločitvi nasprotovale in je najverjetneje ne bodo upoštevale, za večino migrantov pa je cilj le Nemčija. Do zdaj je bilo tako premeščenih le 19 oseb.

Evropska komisija je predlagala tudi trajni solidarnostni mehanizem za premestitev za vse države članice, ki bi ga lahko kadar koli sprožila v pomoč tistim državam članicam, ki bi se zaradi velikega in nesorazmernega pritoka državljanov tretjih držav znašle v kriznih razmerah ter pod izjemnim pritiskom na svoje azilne sisteme.