"Kdor hoče na obisk v predsedniško palačo, mora priti z vsebino"

Tako ob vsakem prazniku ni več dneva odprtih vrat, bo pa dvodnevni ob dnevu državnosti. Vse organizacije, tudi šole, ki želijo na obisk v predsedniško palačo, pa morajo tja priti z vsebino. "Gre zlasti za teme, ki sem si jih izbrala kot del predsedniškega programa, pri šolah pridejo najbolj v poštev podnebne spremembe in medgeneracijska solidarnost," pravi. Poleg tega pa izpostavlja še samooskrbo in prehransko varnost, zdravstvo, pokojninsko reformo, človekovo varnost in mednarodne odnose.

Te teme bodo obravnavali tudi na posvetih, imenovanih Predsedničin forum, prvi bo namenjen zdravstvu, drugi, oktobrski, pa samooskrbi. "Vsak forum bo vsebinsko načrtovan, po njem pa bomo predloge predali vladi in nato spremljali njihovo morebitno uresničevanje. Morda sem idealist, morda pričakujem preveč, ampak na zaključkih bomo ne samo delali, ampak tudi garali," obljublja.

V ospredju delovanja v prvih sto dneh je bila sicer zunanja politika, zlasti pridobivanje podpore za kandidaturo Slovenije za članstvo v Varnostnem svetu ZN. "Vlogo sem vzela izjemno resno. Gre sicer za vladni projekt, ampak lahko vam zagotovim, da je kandidatura za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN izjemno usklajena med vsemi akterji zunanje politike. To je vendarle področje, kjer moramo imeti tako vlada prek zunanjega ministrstva kot predsednica države in DZ isto vizijo in pot," je pristavila.

Sama je o tej temi govorila že z okoli 30 predsedniki držav in vlad. "In imam zelo dober občutek," pravi.

Po njenih besedah je trenutno največ pozornosti namenjene afriški celini. "Afrika je zelo specifična, morda smo se z njo v preteklih letih premalo ukvarjali," pravi. Prednost Slovenije je sicer, da nima madeža kolonialne preteklosti, ki povzroča nelagodje v odnosu afriških držav do evropskih.

Po njenih navedbah lahko Slovenija ponudi marsikaj, od umetne inteligence do razvoja zelenih tehnologij, in z vsemi državniki so zelo hitro prišli na skupno točko − to je boj proti podnebnim spremembam. "Predsednice in predsedniki vlad in držav so nam dali pritrditev in tudi pohvalo, da si Slovenija zelo veliko prizadeva pri zeleni agendi," je dejala.

Foto: STA/Katja Kodba Za pomoč in nasvete pri promoviranju slovenske kandidature se je med drugim naslonila tudi na nekdanjega predsednika Danila Türka, v ozadju pa Sloveniji veliko pomaga tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin, je potrdila: "Nogomet odpira marsikatera vrata."

Z drugima dvema bivšima predsednikoma, Milanom Kučanom in Borutom Pahorjem, pa se več pogovarja zlasti o razmerah na Zahodnem Balkanu. Kot je napovedala, bo nadaljevala s Pahorjevimi prizadevanji v procesu Brdo − Brioni, naslednje srečanje bo v Skopju, računa pa na udeležbo vseh voditeljev držav. "Napovedala sem, da se bom poskušala malce odmakniti od političnih tem, ki razdvajajo države, da se bomo tudi na tem koncu Evrope posvetili temam, ki nas lahko združujejo. To so problematika izseljevanja mladih in podnebne spremembe," je dodala.

V volilni kampanji je sicer napovedovala prve obiske ravno v državah Zahodnega Balkana, a je ta kos zarečenega kruha že pojedla, saj so se s svetovalci odločili, da je smotrno najprej obiskati sosednje države. Tako jo aprila čakata še obiska pri madžarski kolegici in avstrijskem kolegu, konec maja pa odhaja na obisk k italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli in hkrati tudi v Vatikan.

Ena od tem, pri katerih Slovenija sodeluje s sosedami, je tudi obvladovanje nezakonitih migracij. Avstrija je ta teden znova napovedala podaljšanje nadzora na sicer schengenski meji, čemur sicer predsednica nasprotuje in v tem ne vidi potrebe, v Italiji so razglasili izredne razmere, Hrvaška je z novim letom vstopila v schengen, s čimer sta se odgovornost za varovanje zunanje schengenske meje in obvladovanje nezakonitih migracij premaknila na njeno južno mejo.

Pirc Musarjeva je ob tem prepričana, da si morajo sosednje države med seboj zaupati. "Hrvaška je izpolnila vse pogoje za vstop v schengen. Če bo treba, jim lahko tudi Slovenija ponudi pomoč pri varovanju schengenske meje, pomaga lahko tudi Frontex. In tudi sicer evropske države vsako leto bolje sodelujejo pri reševanju teh vprašanj," je izpostavila.

Nadzor na notranjih schengenskih mejah ni potreben

Ne glede na trenutno visoke številke nezakonitih prehodov mej zato meni, da nadzor na notranjih schengenskih mejah ni potreben. "Hrvaška se je bala, da bo Slovenija na meji postavila podoben režim, kot ga ima Avstrija. Zunanja ministrica Tanja Fajon mi je zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Zdi se mi, da je tako prav. Upam pa tudi, da bosta tudi Slovenija in Avstrija v bližnji prihodnosti našli rešitev, ki bi morala biti drugačna od sedanje."

Ko gre za Italijo, je v pogovoru z italijanskim zunanjim ministrom Antoniem Tajanijem pritrdila, da je EU predolgo samo gledala, kaj se dogaja na Lampedusi in proti notranjosti Italije. Veseli pa jo, da osnutek nove uredbe o azilni in migracijski politiki bolj poudarja solidarnost med državami.

"Diplomatska tema številka ena" v svetu je sicer Ukrajina, pri čemer Pirc Musarjeva zavrača očitke, da EU dela premalo za mir: "Ni državnika, politika v EU, ki si ne bi želel miru. To je dejstvo."

"V tem trenutku žal nimam recepta, kako do miru priti. Vsi se trudimo, vsak na svoj način. Vsekakor pa v Evropski uniji ni politika, ki se ne bi prizadeval za mir. Trenutno ne vidim druge kot Ukrajini pomagati," pravi.

Kritična je do predlogov, da bi se za pogajalsko mizo morale usesti ZDA in Rusija. "Pogajanj o miru brez Ukrajine preprosto ne more biti. Ko se bo Ukrajina odločila, da je za to čas, se bodo pogajanja zgodila. Saj nekje že vidimo, da se morda že počasi položaji mehčajo," je prepričana. Četudi priznava, da fronta kaže bolj kruto sliko, saj si želita obe državi pred začetkom pogajanj zagotoviti čim boljši položaj na fronti in s tem boljša pogajalska izhodišča.

Obenem si želi, da bi Kitajska in Turčija, ki imata še najboljši dostop do Rusije, naredili več za mir, kot sta doslej.

Posledice vojne v Ukrajini čuti tudi Slovenija, ne nazadnje v inflaciji in grožnjah z draginjsko in energetsko krizo. Po več z epidemijo covid-19 zaznamovanih letih, ki so pustila posledice na državnih financah, in ob napovedi finančno težkih reform bo velik izziv iskanje finančno vzdržnih rešitev.

Foto: STA/Katja Kodba A "reforme so v enem delu bistvene in nujne", pravi Pirc Musarjeva. Ena od teh je zagotovo zdravstvena, kateri bo posvetila tudi prvi, majski Predsedničin forum.

Prepričana je v prizadevanja tako ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana kot predsednika strateškega sveta Erika Breclja, skrbi pa jo, da iskanje rešitev poteka po preveč kanalih. "Morda to ni ravno najbolj primerno in bi moralo potekati bolj enotirno," meni. In temu utirjanju bo namenjeno tudi iskanje zaključkov na majskem Predsedničinem forumu.

Pri vprašanju pokojninske reforme in protestov upokojencev svari pred demagogijo

Prepričana je, da bi zdravstvena in pokojninska reforma sicer morali potekati z roko v roki. "Me je pa mogoče malce zmotil tempo preostalih reform. Zdi se mi, da si je vlada preveč naložila na ramena. Pet reform naenkrat, tudi glede vzdržnosti javnih financ, je verjetno prevelik zalogaj," ocenjuje. A dodaja, da zaupa v vlado, "da bo znala prepoznati, kaj je tisto, kar je treba narediti nujno in sedaj, in kaj vendarle lahko malce počaka".

Pri vprašanju pokojninske reforme in protestov upokojencev svari pred demagogijo. "Pokojninska reforma ni reforma čez palec. Ne moreš iti na ulice in reči: 'Mi hočemo 800 evrov pokojnine.' V ozadju so matrike, številke, vzdržnost sistema, vzajemnost pokojninskega sistema ... Želela bi si, da tudi ti, ki mislijo, da po dveh mesecih vedo nekaj o pokojninski reformi, morda napišejo analizo, kako in na kakšen način bi do dobre pokojninske reforme lahko prišli," poziva.

Obenem opaža, da politiki zlasti zadnja leta upokojence obravnavajo zgolj in izključno kot volilno telo. "To se dogaja zdaj, dogajalo se je tudi v preteklosti z DeSUS, SAB in drugimi, ki so oblikovali svoje agende predvsem pred volitvami."

Tudi zato čuti svoja dolžnost in poslanstvo bedeti nad temi reformami, saj si želi, da bi se praksa, ko bi se vsaka vlada lotila potrebnih reform na novo, prekinila.

Dilema, ali namenjati denar za vojsko ali za zdravstvo in pokojnine, se ji zdi lažna. "Treba je najti neki politični konsenz, koliko, kdaj, kateremu družbenemu sektorju dati," meni.

"Slovenija zaostaja po investicijah v obrambo, ne dosega standardov Nata. Obenem pa so se zaradi vojne v Ukrajini razmere zelo spremenile, v Nato vstopajo celo države, ki so bile leta nevtralne. Nato Sloveniji lahko ponudi sposobnosti kolektivne obrambe, ne le pred klasičnimi napadi z orožjem, tudi pred kibernetskimi grožnjami," je opozorila in posvarila pred hitrim razvojem umetne inteligence in kvantnega računalništva. "Torej bo treba več narediti za odpornost informacijskih sistemov in tu Slovenija dobro sodeluje z drugimi članicami Nata," je dejala.

Kot vrhovna poveljnica obrambnih sil je ob pripravljenosti Slovenske vojske zahtevala tudi poročanje o drugih varnostnih vidikih, poleg kibernetske varnosti še prehranske, energetske, infrastrukturne in osnovne človekove varnosti, ki zajema vse to. "Vesela sem bila odziva ministra za obrambo Šarca in načelnika SV Glavaša, ki sta sprejela pobudo in so ministrstva v teh segmentih že začela sodelovati med seboj," je izpostavila.

Podpora medijem je lahko dvorezen meč

Tehnologija je posegla tudi na področje družbenega komuniciranja in medijev, eden od poudarkov predsedničinega mandata pa bo tako tudi boj proti dezinformacijam, ki lahko slabijo demokracijo.

"Pravica do svobode izražanja in svoboda medijev sta nekaj, kar mora biti punčica očesa vsake demokratične države. Obenem pa je podpora držav medijem, ki so se znašli v prehodnem obdobju digitalizacije in boja za bralce, lahko dvorezen meč," svari. Vsaka medijska organizacija je tako sama v prvi vrsti odgovorna za lasten razvoj poslovnega modela, država pa bi morala več narediti za razvoj medijske pismenosti, meni. Tudi na področju boja z dezinformacijami bi si sicer želela kakšnega javno podprtega projekta.

Področje človekovih pravic je sicer tisto, ki mu je Pirc Musarjeva pred prevzemom predsedniške funkcije namenjala največ pozornosti, prav tako bo nanje pozorna v novi vlogi, tudi z uvedbo nagrade za delo na področju človekovih pravic. Prvič jo bodo podelili ob letošnjem dnevu človekovih pravic, ki je 10. decembra. Ta nagrada bo sicer zamenjala jabolko navdiha, ki ga je podeljeval prejšnji predsednik.

Vsako leto ob koncu leta želi tudi nagovoriti državni zbor. "Prav je, da poslancem in ministrom povem, kaj sem čez leto zaznala. Kar bo dobrega, bom pohvalila, kar bo slabega, bom pograjala, to je moja naloga, moja dolžnost. Ne nazadnje je funkcija predsednice republike v moči besed, tega se zelo zavedam, in besede so tisto, kar bom uporabljala pri svojem delu − preudarno, premišljeno, upam, da tudi modro."

Besede bodo njeno ključno orodje tudi pri ustvarjanju podkasta, ki ga je napovedala. To, da jo je njen predhodnik pri tem nekoliko prehitel, je ne moti, pravi, da bosta zagotovo odpirala drugačne teme. V prvem se bosta s filozofinjo Renato Salecl pogovarjali o umetni inteligenci, "v nadaljevanju pa bi si želela pogovarjati z ljudmi, do katerih morda novinarji težje pridete, pa bom jaz morda lažje".