Ko se politiki namesto vas odločijo, da morate živeti zdravo

Slovenska vlada se je februarja pridružila avstralski, francoski, britanski in drugim vladam, ki so uvedle enotno embalažo za tobačne izdelke. Ministrica Milojka Kolar Celarc je ukrep utemeljila s primerom iz Avstralije, kjer nova ureditev velja od decembra 2012.

Učinki enotne embalaže v Avstraliji

Tamkajšnje raziskave, ki jih navajajo zdravstvene organizacije, kažejo, da je enotna embalaža zmanjšala privlačnost tobačnih izdelkov, zlasti med mladimi. Začetek kajenja je preprečila pri 15.500 morebitnih kadilcih, kar je enako prihranku 240 milijonov avstralskih dolarjev (približno 162 milijonov evrov) v prihodnosti, navaja predsednik Evropske zveze za javno zdravje Archie Turnbull.

Tobačna industrija trditve avstralske vlade o zmanjšanju deleža kadilcev zaradi uvedbe enotne embalaže zavrača oziroma jih označuje za površne. Menijo, da so na to vplivali tudi drugi dejavniki, opozarjajo pa na bistveno – trdijo, da 24-odstotno – povečanje trgovine na črno, odkar je začela veljati nova zakonodaja.

Tako bo v prihodnosti morda videti embalaža sladkih pijač. Foto: Siol.net/ A. P. K. Porast črnega trga

Poročilo revizijskega podjetja KPMG o nelegalni trgovini s tobakom in tobačnimi izdelki v Avstraliji potrjuje njihove navedbe – delež nezakonite trgovine se je z 11,5 odstotka leta 2012 dvignil na 14,5 odstotka leta 2014 in 13,9 odstotka leta 2016. Avstralija zato na račun nepobranih davkov izgubi 1,61 milijarde avstralskih dolarjev (približno 1,09 milijarde evrov) na leto, še kaže poročilo.

Vprašanje pravic intelektualne lastnine

Imetniki blagovnih znamk, ki z enotno embalažo izginjajo, poudarjajo tudi, da je lastninska pravica osnovna človekova pravica, zaščita pravic industrijske lastnine, torej tudi blagovnih znamk, pa je vedno slabša. Ob tem navajajo močno pozitivno povezavo med zaščito intelektualnih pravic v državi in njenim BDP na prebivalca ter gospodarskim razvojem.

Toda boj tobačne industrije s sodišči v Avstraliji za zdaj ni bil uspešen. To odpira vrata regulaciji v vedno več državah in za vedno več proizvodov.

Od 1. januarja 2020 bodo enotno embalažo imeli tudi tobačni izdelki v Sloveniji. To pomeni, da bodo zavojčki različnih znamk tobačnih izdelkov imeli enak, z zakonom predpisan videz. Na zavojčku ne bo logotipa znamke ali drugih zapisov proizvajalca, vse dovoljene navedbe pa bodo na embalaži natisnjene v standardizirani pisavi, velikosti in položaju. Na njem bodo slikovna in besedna zdravstvena opozorila.

Enotna embalaža: opozorilo o škodljivosti kajenja, fotografija, ki prikazuje posledice kajenja, znamka ter vrsta in količina cigaret. Foto: Reuters

Omejitve za tobak, zakaj torej ne tudi za druge izdelke, škodljive zdravju?

Ne gre le za tobak, javno zdravje mora paziti tudi na hitro hrano, sladke pijače in alkohol, je izjavila generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije Margaret Chan.

Tako je Irska na primer že uvedla omejitve tudi pri oglaševanju hitre hrane in hrane z visoko vsebnostjo sladkorja. V Indoneziji razmišljajo o uvedbi enotne embalaže za alkoholne pijače, Tajska je uvedla slikovna opozorila na alkoholnih proizvodih, v Avstraliji pa davek na nizkoalkoholne osvežilne pijače znaša kar 70 odstotkov. Finska, Francija in Belgija imajo davek na sladke pijače. Grčija je uvedla davek na vino in kavo, Madžarska pa je posebej obdavčila hrano z visoko vsebnostjo maščob, soli in sladkorja.

Vse več paternalizma

Države vedno bolj omejujejo in obdavčujejo življenjski slog državljanov na področju uživanja pijač, hrane, alkohola in cigaret, kaže indeks paternalizma (nanny state index). Kar 22 od 28 držav Evropske unije se je na 32 indikatorjih letošnjega indeksa odrezalo slabše kot lani, vzrok pa gre iskati tudi v evropski direktivi EU o tobačnih izdelkih, ki je začela veljati maja 2016 in uvedla več prepovedi in omejitev.

Se boste ob takem pogledu odrekli čokoladi? Foto: Siol.net/ A. P. K.

Slovenija za pet mest slabše kot lani

Tudi pri nas se država vedno intenzivneje vmešava v življenje državljanov, saj se je Slovenija letos med 28 državami EU uvrstila na 11. mesto, kar je pet mest višje kot lansko leto. Slovenija najbolj posega na področje alkohola, od lani pa je najbolj zaostrila omejevanje na področju e-cigaret – nazadovala je za kar 13 mest.

Analiza podatkov Indeksa paternalizma kaže, da med vmešavanjem države v življenjski slog prebivalcev in pričakovano življenjsko dobo ni korelacije. Države z obsežnimi predpisi o uživanju alkohola ne beležijo manjše porabe čistega alkohola na prebivalca, enako velja za kajenje, pravijo raziskovalci Visio instituta, ki meri indeks paternalizma.

Turk: Politiki z državljani delajo kot z otroki

"Po tem, ko smo državo spodili iz spalnice, je ne kaže vračati skozi kuhinjo," meni Žiga Turk. Foto: Klemen Korenjak "Politiki razumejo vlogo države različno. Ena skrajnost so tisti, ki smisel države vidijo v skrbi, da se državljani med iskanjem sreče med seboj ne pobijejo. Druga skrajnost so tisti, ki želijo osrečevati svoje državljane; če že ne osrečevati, pa vsaj skrbeti, da ne bodo 'njihovi ljudje' česa 'napačnega' pojedli, popili ali prebrali," pojasnjuje profesor in nekdanji minister Žiga Turk.  

Pravi, da politiki iz te druge skrajnosti odrasle državljane obravnavajo kot starši mladoletne otroke tudi zato, ker želijo z "dobrimi deli" upravičiti svoj obstoj in najti izgovore za polnjenje državne blagajne, iz katere jemljejo. "Davki na 'razvade', kot so alkohol, tobak in bencin, v prihodnosti pa morda na sladkor, maščobe, internet in sol, na prvi pogled delujejo kot ena sama dobrotljiva skrb 'za naše ljudi', čeprav ni dokazov o učinkih trošarinskih politik."

"Vzgoja o zdravem življenju ni stvar davčne politike"

Priznava, da so v nezmernih količinah za zdravje škodljivi tudi sladkor, maščobe, hitra prehrana in še marsikaj. "Vendar je vzgoja o tem stvar staršev, šole, piscev knjig o zdravem življenju in zdravstvenih zavarovalnic, ne pa davčne politike. Po tem, ko smo državo spodili iz spalnice, je ne kaže vračati skozi kuhinjo," je prepričan Turk.