Torek,
12. 1. 2016,
15.42

Osveženo pred

5 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

analiza Svetovna zdravstvena organizacija WHO študija zdravstvo zdravstveno zavarovanje financiranje konkurenca zavarovalnice poročilo zdravstvena reforma košarica ZZZS

Torek, 12. 1. 2016, 15.42

5 mesecev, 1 teden

Kolar Celarčevi polmilijonska analiza ni pomagala do recepta za domače zdravstvo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Analizo slovenskega zdravstva, ki so jo opravili pri WHO, smo primerjali s predlogi študije z ljubljanske ekonomske fakultete. Kje se razhajata, v čem sta enotni in katera je bolj konkretna?

Sklepe analize slovenskega zdravstvenega sistema, ki jo je ministrstvo za zdravje (MZ) za več kot pol milijona evrov naročilo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), so na Brdu pri Kranju predstavili v petek.

Gre pretežno za ugotovitve, ki so že bile predstavljene na ločenih posvetih novembra in decembra lani. Čeprav na WHO slovensko zdravstvo ocenjujejo kot dobro, priznavajo številne težave pri financiranju, ki so povezane z neustreznim upravljanjem.

Po analizi - analize Dovolj podatkov za presojo bi zagotovila šele podrobnejša dodatna analiza, so prepričani. Tudi sicer se številni sklepi krovne analize osredotočajo na potrebo po nadaljnjih raziskavah, zato se postavlja vprašanje finančne upravičenosti.

Ministrica Milojka Kolar Celarc želi slovensko zdravstvo reševati na podlagi ugotovitev iz omenjene analize, ki je stala približno 560 tisoč evrov, medtem ko MZ ni želelo prispevati k samostojni študiji ekonomske fakultete, ki je stala desetkrat manj in jo omenjamo spodaj.

Kaj predlaga Kolar Celarčeva? Košarica pravic naj se ne zmanjša ali deli, ministrica pa napoveduje nove proračunske vire, o katerih smo pisali novembra. Čeprav dopolnilnemu zavarovanju na ministrstvu ostajajo nenaklonjeni, zdaj namesto ukinitve predlagajo njegovo preoblikovanje in boljšo regulacijo. Ministrstvo napoveduje jasnejšo ločitev med javnim in zasebnim ter strožji nadzor nad koncesionarji, ki poleg javne zdravstvene službe izvajajo še tržno dejavnost. V zvezi z odpravo čakalnih dob obljubljajo analizo vzrokov in posledic za njihovo nastajanje ter izvedbo pilotnega projekta.

Prav tako želijo pilotno in postopno uvajati spodbude za uspešno in učinkovito delo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, vendar še vedno v okviru javnega plačnega sektorja. Na področju plačevanja zdravnikov tudi WHO ključne težave vidi v:

- rigidnosti plačnega sistema za javne uslužbence, - nezadostnih spodbudah za storilnost in kakovost ter - neustreznem nagrajevanju zdravnikov.

Kako zdravstveno reformo vidijo na ekonomski fakulteti Analize slovenskega zdravstva so se lotili tudi na ekonomski fakulteti v Ljubljani (EF), osnutek njihove študije pa za slovensko zdravstvo predlaga nekoliko drugačne rešitve. Predlog dveh ločenih in omejenih košaric zdravstvenih storitev (A in B) so na ljubljanski EF prvič predstavili julija lani, o čemer smo že pisali.

Prepričani so, da košarica dobrin za zdravstvo ne more ostati neomejena, saj je zanjo nemogoče zbrati dovolj sredstev. V košarico A, omejeno na 2,1 milijarde evrov (toliko je solidarnostno zbranih sredstev za javno zdravstvo), so uvrstili dobrine, o porabi katerih ne odloča uporabnik:

- preventivo, - urgenco, - bolnišnično - in dolgotrajno varstvo ter paliativno oskrbo v skupni višini okoli 1,5 milijarde evrov.

Reorganizacija ZZZS, ločitev zaposlenih v zdravstvu od ostalega javnega sektorja Do neomejenega zdravstvenega varstva, tudi dobrin iz košarice B, bi bili še naprej upravičeni:

- otroci do končane srednje šole, - starejši od 65 let - in brezposelni, kar bi predstavljalo dodatne pol milijarde evrov.

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje bi izključili iz javnega zdravstva, sprva v znesku 0,4 milijarde evrov (toliko se danes zbere premij za dopolnilno zavarovanje).

Obseg košarice A kot tudi najvišjo dovoljeno premijo in najnižji nujni obseg zdravstvenih storitev iz košarice B bi določila država. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bi reorganizirali na način enotirnega upravljanja (to pomeni: enoten organ upravljanja) in oblikovali dve komisiji: eno za opredelitev košarice A in drugo za določanje cen zdravstvenih dobrin.

Ali je mogoč kompromis med obojim? Za plačevanje in nagrajevanje glede na uspešnost je po mnenju avtorjev z EF nujno, da zdravniki in drugi zaposleni v zdravstvenih zavodih kot javni uslužbenci niso vezani na določila kolektivne pogodbe za javni sektor.

Na EF predlagajo tudi: - reformo javnih zdravstvenih zavodov, - vstop zavarovalnic na trg zdravstvenih storitev - ter usklajevanje ponudbe v zdravstvu glede na potrebe.

V osnutku študije na EF predlagajo bolj liberalno ureditev, vendar ta ni nujno nezdružljiva z nekaterimi predlogi MZ. Predlogi EF ponujajo več različnih pristopov in ohranjajo regulacijo trga zdravstvenih storitev s strani države. Oboji pa želijo uvesti nagrajevanje in plačevanje po uspešnosti ter izboljšati kakovost storitev, ki jih nudijo izvajalci.

Česa v analizi WHO ni, pa bi moralo biti V analizi ni na primer ocene učinkovitosti porabe obstoječih sredstev v zdravstvu. Za to je Charles Normand, član delovne skupine WHO, na katero se je obrnila Kolar Celarčeva, na predstavitvi dejal, da jo je še treba ugotoviti. Tudi širše je ravno področje financiranja zdravstva v analizi WHO najbolj podhranjeno, če sodimo po povzetku poročil, ki ga je na spletni strani objavilo MZ.

Ena od težav, do katere so se opredelili tako v študiji EF kot v poročilu WHO, je poslovanje bolnišnic in njihove izgube. Za zdaj je ministrstvo na spletni strani v slovenščini objavilo le povzetek poročil, medtem ko so tri poročila na voljo v angleškem izvirniku.