Torek, 12. 1. 2016, 15.42
5 mesecev, 1 teden
Kolar Celarčevi polmilijonska analiza ni pomagala do recepta za domače zdravstvo
Sklepe analize slovenskega zdravstvenega sistema, ki jo je ministrstvo za zdravje (MZ) za več kot pol milijona evrov naročilo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), so na Brdu pri Kranju predstavili v petek.
Gre pretežno za ugotovitve, ki so že bile predstavljene na ločenih posvetih novembra in decembra lani. Čeprav na WHO slovensko zdravstvo ocenjujejo kot dobro, priznavajo številne težave pri financiranju, ki so povezane z neustreznim upravljanjem.
Ministrica Milojka Kolar Celarc želi slovensko zdravstvo reševati na podlagi ugotovitev iz omenjene analize, ki je stala približno 560 tisoč evrov, medtem ko MZ ni želelo prispevati k samostojni študiji ekonomske fakultete, ki je stala desetkrat manj in jo omenjamo spodaj.
Prav tako želijo pilotno in postopno uvajati spodbude za uspešno in učinkovito delo zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, vendar še vedno v okviru javnega plačnega sektorja. Na področju plačevanja zdravnikov tudi WHO ključne težave vidi v:
- rigidnosti plačnega sistema za javne uslužbence, - nezadostnih spodbudah za storilnost in kakovost ter - neustreznem nagrajevanju zdravnikov.
Prepričani so, da košarica dobrin za zdravstvo ne more ostati neomejena, saj je zanjo nemogoče zbrati dovolj sredstev. V košarico A, omejeno na 2,1 milijarde evrov (toliko je solidarnostno zbranih sredstev za javno zdravstvo), so uvrstili dobrine, o porabi katerih ne odloča uporabnik:
- preventivo, - urgenco, - bolnišnično - in dolgotrajno varstvo ter paliativno oskrbo v skupni višini okoli 1,5 milijarde evrov.
- otroci do končane srednje šole, - starejši od 65 let - in brezposelni, kar bi predstavljalo dodatne pol milijarde evrov.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje bi izključili iz javnega zdravstva, sprva v znesku 0,4 milijarde evrov (toliko se danes zbere premij za dopolnilno zavarovanje).
Obseg košarice A kot tudi najvišjo dovoljeno premijo in najnižji nujni obseg zdravstvenih storitev iz košarice B bi določila država. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bi reorganizirali na način enotirnega upravljanja (to pomeni: enoten organ upravljanja) in oblikovali dve komisiji: eno za opredelitev košarice A in drugo za določanje cen zdravstvenih dobrin.
Na EF predlagajo tudi: - reformo javnih zdravstvenih zavodov, - vstop zavarovalnic na trg zdravstvenih storitev - ter usklajevanje ponudbe v zdravstvu glede na potrebe.
V osnutku študije na EF predlagajo bolj liberalno ureditev, vendar ta ni nujno nezdružljiva z nekaterimi predlogi MZ. Predlogi EF ponujajo več različnih pristopov in ohranjajo regulacijo trga zdravstvenih storitev s strani države. Oboji pa želijo uvesti nagrajevanje in plačevanje po uspešnosti ter izboljšati kakovost storitev, ki jih nudijo izvajalci.
Ena od težav, do katere so se opredelili tako v študiji EF kot v poročilu WHO, je poslovanje bolnišnic in njihove izgube. Za zdaj je ministrstvo na spletni strani v slovenščini objavilo le povzetek poročil, medtem ko so tri poročila na voljo v angleškem izvirniku.