Ponedeljek, 20. 5. 2019, 16.10
5 let, 6 mesecev
Kupce pričakale prazne police, takšen bi bil svet brez čebel #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Čebelarji ob svetovnem dnevu čebel opozarjajo, da je letošnje leto za čebele zaradi vremena zelo slabo. Da bodo ta čas preživele, jih morajo krmiti, saj v naravi hrane zanje ni dovolj. A zanje je treba skrbeti celostno, saj bi bile police v trgovinah brez njih prazne, kar so svojim kupcem nazorno prikazali pri enem od slovenskih trgovcev. Čebele in ostali opraševalci so zaradi dela, ki ga opravljajo, pomembni tudi za okolje in prehrano, so opozorili na okrogli mizi v Državnem zboru (DZ), kjer je na ogled tudi razstava čebelarske zveze z naslovom Pot do svetovnega dneva čebel.
Pot do razglasitve dneva čebel je bila po pojasnilih Marka Alaufa, podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije, katere pobudo za razglasitev je posvojila država, sicer dolga, tudi naporna, a vendarle lepa. "Nismo želeli samo dneva, ampak iz tega narediti projekt, gibanje. Mislim, da nam je to uspelo," je dejal.
Čebele so pomembna tema, saj so med drugim pomembne za opraševanje rastlin, 80 odstotkov rastlin je namreč odvisnih od opraševalcev, in ohranjanje biotske raznovrstnosti, proizvajajo pa tudi med, ki mu nekateri pripisujejo tudi zdravilne lastnosti. Brez čebel ni rastlin, brez rastlin ni hrane, brez hrane ni človeštva, je na okrogli mizi v DZ v Ljubljani dejala predsednica švicarskega parlamenta Marina Carobbio Guscetti, ki jo na uradnem obisku v Sloveniji gosti predsednik DZ Dejan Židan.
Čebele so vse bolj ogrožene zaradi onesnaževanja in pesticidov, je poudarila in spomnila na nedavno poročilo Združenih narodov, ki ugotavlja, da milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje. Žuželke, med njimi tudi čebele, so zelo pomembne v boju proti podnebnim spremembam in za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ogrožajo jih tudi pesticidi, zato so razprave o tem pomembne, je še dejala gostja iz Švice, ki se je Sloveniji zahvalila za svetovni dan čebel, za katerega je dala prav naša država pobudo in bila pri tem tudi uspešna.
Čebelarji so v preteklih letih med točili že okoli prvega maja ali še prej, letos pa ugotavljajo, da cvetličnega medu morda sploh ne bo.
Opozoriti je treba na posledice uporabe pesticidov
Da je treba opozoriti na posledice uporabe pesticidov, je poudaril tudi Židan. Spomnil je na evropsko državljansko pobudo z naslovom Rešimo čebele! Zaščita biotske raznovrstnosti in izboljšanje habitatov za žuželke v Evropi, katere organizatorji Bruselj pozivajo, naj sprejme zakonodajo za ohranitev in izboljšanje habitatov za žuželke.
Židan je opozoril tudi pomen na čebel in preostalih opraševalcev za pridelavo hrane, ob tem pa opozoril, da danes od 100 milijonov otrok v šolske klopi odrine 66 milijonov lačnih otrok. "Svetovna lakota je težava, tega se premalo zavedamo," je dejal. Židan, ki je sicer kot uspeh države navedel prisotnost zavedanja o pomenu čebel, je poudaril še, da je pred nami še velika naloga, ker če ne ohranimo rastlin in živilskih vrst, potem ogrozimo tudi sebe oziroma človeka.
Police v trgovskih središčih bi bile brez čebel prazne
Kupce so danes prazne posode, namenjene sadju in zelenjavi, pričakale v Hipermarketu Tuš. V sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije so želeli prikazati, kakšno bi bilo življenje brez čebel, in presenetili kupce.
Posode so opremili z napisom Izdelek ni na voljo in pripisali, da svojega priljubljenega sadja ali zelenjave v svetu brez čebel ne bi mogli najti. Te so namreč zaslužne za opraševanje in s tem za 70 odstotkov naše hrane.
Poglejte, kako so se na prazne police odzvali kupci
Video: Dobre zgodbe
Letošnje leto sicer slabo, a čebelam gre danes bolje, kot pred desetimi leti
Čebelarji so v preteklih letih med točili že okoli prvega maja ali še prej, letos pa ugotavljajo, da cvetličnega medu morda sploh ne bo. A po drugi strani, nekateri pravijo, da gre danes čebelam precej bolje kot pred leti.
Herman Kisilak je dolgoletni predsednik Čebelarskega društva Rogašovci. Kot pravi, je prihodnost slovenskih čebel dobra, kar lahko pripišemo večji ozaveščenosti.
"Smo majhna država in naše kmetijske površine niso tako velike, da bi imeli monokulture. To je namreč težava za čebele. Če imaš le eno sorto, čebela nima kje kaj nabirati – to se dogaja v Franciji, v Nemčiji, ko imajo po 20 hektarjev koruze ali žita in ničesar drugega nikjer. Pri nas pa je toliko vsega, poleg tega pa zakonodaja določa, da morajo biti vmes tudi zelenice med polji, tako da se za to skrbi," Herman komentira današnji položaj slovenskih čebel in dodaja, da se zdaj s tem več ukvarja in da bi pred desetimi leti verjetno na to vprašanje odgovoril drugače. Danes so bolj ozaveščeni tudi kmetje in tudi številna škropiva niso tako agresivna.
Čebelarjev je v Sloveniji po njegovem mnenju čedalje več. "To je včasih skrb zbujajoče, ker marsikdo začne čebelariti, ker misli, da bo imel s tem dobiček, nato pa za čebele ne skrbi tako, kot bi moral. Pri čebelah se nato lahko marsikaj dogaja, pa se sam ne spozna toliko, da bi to opazil. Čebela namreč ni krava, ki jo imaš bolno zaprto v hlevu, pa se zato sosedova krava ne bo okužila. Pri čebelah je tako, da če je naša čebela okužena, lahko ob stiku s sosedovo čebelo v naravi okuži tudi sosedov panj. Pri čebelarjih je zato zelo pomembna vzajemnost, da vsi znajo delati s čebelami in da vsi vedo o vsem vse," je dejal Kisilak.
Ministrica pozvala k skupnemu ukrepanju za zaščito čebel
Vloga čebel in opraševalcev v kmetijstvu in proizvodnji hrane je bila rdeča nit osrednjega dogodka, ki so ga pripravili v Rimu. Čebele in drugi opraševalci so poleg zagotavljanja prehranske varnosti in vitalnega kmetijstva neprecenljivi tudi z okoljskega in gospodarskega vidika, je med drugim dejala ministrica Aleksandra Pivec.
Čebele in drugi opraševalci so poleg zagotavljanja prehranske varnosti in vitalnega kmetijstva neprecenljivi tudi z okoljskega in gospodarskega vidika, je med drugim dejala ministrica Aleksandra Pivec
"Opraševalci so dober bioindikator razmer v okolju, zato sem še kako zaskrbljena ob opozorilih o ogroženosti in upadanju populacij čebel in preostalih opraševalcev. Na takšno stanje vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človekovih aktivnosti, čebele so izpostavljene tudi škodljivcem in boleznim, njihov življenjski prostor pa se krči zaradi naraščajočega svetovnega prebivalstva in podnebnih sprememb," je na prireditvi, ki sta jo pripravili Slovenija in organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO), poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Pivec.
Ministrica je pozvala k skupnemu ukrepanju na mednarodni ravni za zaščito čebel in opraševalcev, saj bo to pripomoglo k reševanju globalnih vprašanj - prehodu na trajnostno kmetijstvo in odpravi revščine in lakote v državah v razvoju. Posebej je opozorila na prispevek, ki ga čebelarstvo lahko ponudi pri opolnomočenju žensk na podeželju, so sporočili z ministrstva.
"V državah v razvoju so opraševalci in brezplačna storitev opraševanja potreben pogoj za raznolik in bogat pridelek. Ključno vlogo pri tem imajo ženske, saj bi bila brez njihovega skrbnega upravljanja družinskega dohodka in virov prehranska varnost številnih družin resno ogrožena," je dejala in dodala, da opolnomočenje žensk in čebelark pomeni velik razvojni potencial še posebej na področju trajnostnega kmetijstva in razvoja podeželja ter pri proizvodnji raznolike in kakovostne prehrane.
