Sreda, 15. 5. 2024, 7.13
6 mesecev, 2 tedna
Ministrstvo za kulturo v medresorsko usklajevanje poslalo zakon o medijih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
"Gre za enega izmed ključnih področij zakona, kajti državne pomoči so najučinkovitejši instrument, s katerim lahko država na dopusten način posega na trg ter prek opredelitve javnega interesa ureja anomalije prostega trga," navaja ministrstvo v obrazložitvi predloga.
Ministrstvo za kulturo je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novega zakona o medijih. Besedilo, ki so ga na ministrstvu po pridobitvi pripomb v javni razpravi nekoliko predrugačili, po novem vključuje sheme državnih pomoči, v njem pa ni več predvidene ustanovitve nacionalnega sveta za medije.
V 13. členu predlaganega zakona, ki govori o vrstah in namenu finančnih podpor, besedilo po novem navaja, da država z namenom uresničevanja javnega interesa na področju medijev s proračunskimi sredstvi za medije, zagotovljenimi pri pristojnem ministrstvu, zagotavlja finančno podporo medijem tudi v okviru posebnih shem državnih pomoči. Gre za državno pomoč za tiskane medije in digitalni prehod, za digitalne medije ter za ustanovitev medijskih zagonskih podjetij.
Država bi za tiskane medije in digitalni prehod namenila šest milijonov evrov
Iz ocene finančnih stroškov, ki je del gradiva, izhaja, da bi za te sheme pomoči država namenila okoli šest milijonov evrov. Dodelitev finančne podpore iz tega člena je pogojena s predhodno odobritvijo sheme državne pomoči Evropske komisije.
"Gre za enega izmed ključnih področij zakona, kajti državne pomoči so najučinkovitejši instrument, s katerim lahko država na dopusten način posega na trg ter prek opredelitve javnega interesa ureja anomalije prostega trga," navaja ministrstvo v obrazložitvi predloga.
Še vedno v zakonu ostaja tudi že do zdaj uveljavljeno podpiranje ustvarjanja programskih vsebin splošnoinformativnih tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter digitalnih medijev prek medijskega razpisa, pri čemer se za ta namen zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustrezajo vrednosti najmanj enega odstotka v preteklem letu zbranega RTV-prispevka.
Država prav tako podpira dejavnost programov s statusom posebnega pomena, pri čemer se za ta namen zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustrezajo vrednosti najmanj treh odstotkov v preteklem letu zbranega RTV-prispevka.
Skupno bi država za te namene torej ob obstoječi višini RTV-prispevka namenila od tri do štiri milijone evrov.
Država podpira tudi ustvarjanje vsebin, namenjenih osebam z invalidnostmi
Država podpira tudi ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, namenjenih osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih, ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture. V tem in prihodnjem letu za to namenja nekaj več kot 230 tisoč evrov.
Zakon določa tudi pogoje in nekatere omejitve za pridobitev državnega sofinanciranja. Med drugim finančne podpore ne morejo pridobiti izdajatelji, ki so pod prevladujočim vplivom politične stranke, ali izdajatelji, ki jim je bila v zadnjih dveh letih najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za prekršek v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno.
Prav tako bo pot do državnega denarja zaprta za tiste, ki jim bo v zadnjih dveh letih najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za kršitev prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti, ki jo predvideva novi zakon, ali pa so bili odgovorni uredniki ali njihovi namestniki v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po kazenskem zakoniku.
V primeru suma spodbujanja sovraštva in nestrpnosti lahko izdajatelj dobi začasno prepoved razširjanja programskih vsebin
V zakonu ostaja dikcija, da sme pristojni inšpektor v primeru suma spodbujanja sovraštva in nestrpnosti izdajatelju izdati začasni ukrep odstranitve oziroma prepovedi razširjanja programskih vsebin. Izdajatelj mora izvesti ukrep inšpektorja iz prejšnjega odstavka v 24 urah. Pristojni inšpektor pa mora po uradni dolžnosti ukrep takoj posredovati v presojo upravnemu sodišču, ki ga lahko potrdi, spremeni ali razveljavi. Sodišče odloči o ukrepu v roku sedmih dni.
Je pa ministrstvo prisluhnilo pripombam v javni razpravi in v novem zakonskem predlogu ni več predvidelo ustanovitve nacionalnega sveta za medije. Ta je namreč dvignil kar nekaj obrvi v novinarskih vrstah, saj so ga mnogi videli kot še eno telo političnega vpliva na medije.
Komentarje je mogoče oddati do 27. maja, je razvidno iz objave na eUpravi.
