Četrtek, 26. 5. 2016, 15.33
7 let, 1 mesec
IX. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije
Možina: Politika je največja težava slovenskega zdravstva, minister za zdravje pa le virtualni minister
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
"Zakaj se ne poenotimo, srečamo? Moja usmeritev je na severozahod, večina ljudi, predvsem tistih na oblasti, pa gre proti jugovzhodu. Eni gremo proti Celovcu, drugi pa proti Sarajevu. Ne moremo se srečati," pravi Konrad Kuštrin, predsednik FIDES.
Svetovni slovenski kongres povezuje slovenske znanstvenike z vsega sveta. Slovenski zdravniki so se letos zbrali že devetič in razpravljali o novih izzivih v medicini ter o možnostih za izboljšave slovenskega zdravstvenega sistema.
Slovenski zdravniki z vsega sveta in Slovenije so se zbrali na 9. konferenci v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Kar je bilo povedano na vseh teh konferencah, je politika preslišala, potrebne reforme zdravstva pa zamujajo že 20 let, je uvodoma dejal predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič. Kljub temu je izpostavil, da so prav naši zdravniki v tujini zaslužni, da je ljubljanska medicinska fakulteta dobila vsaj nekaj konkurence.
Povezovanje slovenskih zdravnikov z vsega sveta
Glavni namen konferenc je čim širšemu krogu slovenskih zdravnikov in študentov medicine omogočiti pretok znanja in izkušenj. "Cilj je, da naši najboljši zdravniki ne bi odhajali v tujino, ampak da se bodo začeli vračati v Slovenijo," je poudaril Pleskovič.
Gostje konference, ki prihajajo iz Argentine, Avstrije, Švice in različnih delov ZDA, danes in jutri razpravljajo o etiki v medicini, uspešnem zdravstvenem sistemu, primerih dobrih praks, izobraževanju zdravnikov, presaditvah in temah interne medicine in nevrologije.
Več kot tisoč študentov medicinske fakultete v Ljubljani se je v zadnjih letih usposabljalo na zdravstveni ustanovi v Houstonu, ki jo vodi slovenski kirurg Igor Gregorič, je povedal predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš.
"Odhajajo najboljši, mi pa dobivamo kolege iz držav, kjer medicina ni na tako visoki ravni kot pri nas. Stroka, predvsem pa politika morata preprečiti beg možganov."
O etiki v medicini sta uvodoma spregovorila ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik in Roberto Favaloro, srčni kirurg in vodja klinike Fundación Favaloro v Buenos Airesu.
"Čudež življenja je za vse religije in filozofije največji čudež. Tu se srečamo ljudje, ne glede na vero. Zdravniki ta čudež varujete, a ste velikokrat postavljeni pred težko dilemo, saj vse, kar je mogoče, ni tudi etično," je dejal Anton Jamnik. Spomnil je na načela, ki so zapisana že v Nikomahovi etiki. Opozoril je, da smo zapadli v utilitarizem in pragmatizem. "Pragmatika ne sme biti tista, ki usmerja naše delo. Nikoli ne smemo na obrobje potisniti šibkega in ga tako osamiti."
"Izgubili smo stik s pacientom. Ne obravnavamo ga kot človeka," je opozoril argentinski kirurg Roberto Favaloro. "Postajamo bolj razdeljevalci zdravil kot zdravniki. Postati moramo človeški, osredotočeni na pacienta, človeka, potem bomo odlični," je prepričan kirurg.
Kako do zdravstva, usmerjenega k pacientu? Potrebujemo dobro vodstvo, kar pomeni, da stroka in država delujeta skupaj v dobro pacienta, potrebujemo raziskave, profesionalne in institucionalne smernice, zbiranje kliničnih informacij o pacientu in dobro izobrazbo, našteva Favaloro, ki sodeluje tudi v slovenskem Medicorju. Prepričan je, da medicinski delavci, ki niso sočutni, nimajo občutka za pacienta, sploh ne bi smeli biti sprejeti na medicinske šole.
Verica Trstenjak, profesorica na dunajski pravni fakulteti in inštitutu Max Planck v Luxembourgu, je poudarila, da samo pravo za družbo ni dovolj. "Ves čas ob sebi potrebuje moralo. Ne le kot spremljevalko, ampak tudi kot opominjevalko. Morala deluje kot korektor prava," je dejala Trstenjakova. "Delovanje pravne države je pomembno za delovanje družbe kot celote, katere del je tudi zdravstvo."
"Na delovnem mestu si kot v vati, na funkciji ministra se pa napadi vrstijo. Da, minister naj bo zdravnik, a mora biti tudi politik in menedžer. Pomembna zadeva so tudi sodelavci. Vsi zaposleni so politično opredeljeni. Tu so tudi sindikati. Politiko vodijo sindikati, ki so še iz časov pred 30 leti. Politiko vodijo prek zavarovalnice. To je osnovna težava. Minister tu nima prav posebne vloge," pravi nekdanji minister za zdravje Andrej Bručan. "Občutek imam, da politika zavira razvoj zdravstva. Brez politike ne gre, a morala bi biti zainteresirana, da vodi dobro zdravstvo."
"Slovensko razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci je tempirana bomba, ki je v takem sistemu ne moremo preživeti. Politika se na to ne odziva," opozarja Andrej Možina iz Zdravniške zbornice Slovenije. "Politika je največja težava slovenskega zdravstva. Minister za zdravje je virtualni minister. Zdravstvo je pod neposrednim vplivom nekih sindikalnih centrov, ki ne dopuščajo sprememb. Zdravniki pa nosimo vse breme."
"Moja usmeritev je na severozahod, večina ljudi, predvsem tistih na oblasti, pa gre proti jugovzhodu. Eni gremo proti Celovcu, drugi pa proti Sarajevu. Zakaj se ne poenotimo, srečamo? Ne moremo se srečati," trdi Konrad Kuštrin. "Imamo pravo, ki ne funkcionira, morale pa ni."
"Stvari so slabe in gredo na slabše. V praksi imamo zdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti vedno manjši vpliv, ker se je sistem tako odločil. Mislim, da je rešitev samo upor, zdravniki se moramo upreti," je pozval predsednik sindikata FIDES Konrad Kuštrin in za oktober napovedal zdravniško stavko.
Z njo bodo zahtevali boljše "standarde in normative, ki so naš glavni cilj, to, da se zdravnika upošteva kot nosilca zdravstvene dejavnosti in popravo plač, ki bo državo stala sto milijonov evrov. Bo pač Ljubljana dobila malo manj denarja. Bo pač malo bolj rdeča in malo manj zelena", je dejal Kuštrin.
