Sreda, 15. 2. 2023, 9.18
9 mesecev, 2 tedna
Na vroči strani Alp. Svet potrebuje zeleni prehod.
Gladina morja v severnem Jadranu se dviguje za približno pet milimetrov na leto. Kot navaja Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera, se morska gladina dviga zaradi dveh vzrokov, povezanih s podnebnimi spremembami – dotekanja sveže vode v oceane zaradi taljenja ledenikov in kopenskih ledenih pokrovov ter termičnega raztezanja vode (topla voda v primerjavi s hladno zavzame več prostora). Pri nas so najbolj ogrožene soline, Luka Koper, marine in kopališča. Ranljiva so vsa slovenska obmorska mesta: Koper, Izola, Portorož, Piran in Ankaran.
Več vročinskih valov na leto, pogostejše suše, manj snega in ledu, več zimskih padavin, spreminjanje gozdov, dvig morske gladine, vpliv na pridelavo hrane, selitve prebivalstva so spremembe, ki jih bomo v Sloveniji občutili konec 21. stoletja, če na globalni ravni ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov.
Podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo življenju, kot ga poznamo danes, a hkrati še ni vse izgubljeno: še vedno namreč lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo.
Evropa si je z Evropskim zelenim dogovorom zastavila cilj, da do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. To pa lahko dosežemo le s sodelovanjem vseh akterjev: države, podjetij, vlagateljev, tako javnih kot zasebnih, velikih in malih.
Ali veste, kako lahko sodelujete?
Akcijski načrt EU spreminja način, kako podjetja, investicijska podjetja, upravljavci premoženja, banke, zavarovalnice, pokojninski skladi in vlagatelji obravnavajo vprašanja, povezana s prestrukturiranjem gospodarstva za doseganje v prvi vrsti okoljskega cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050.
Ljudje smo že pokazali, da smo v dobro našega planeta in družbe pripravljeni prilagoditi svoje življenjske navade. Čeprav nas do izpolnitve ciljev trajnostnega razvoja čaka še zelo veliko dela, se nekatere pozitivne spremembe že kažejo – v zadnjih 20 letih se vztrajno manjša ozonska luknja, kakovost zraka v evropskih mestih se izboljšuje, delež svetovnega prebivalstva, ki se zaveda pomena okoljskih izzivov, se je močno zvišal.
Te rezultate smo dosegli kot potrošniki ob zavedanju, da se velike spremembe začnejo z malimi koraki vsakega posameznika. Ukrepi, kot so ločevanje odpadkov, manjša poraba plastike, varčevanje z energijo in uporaba javnega prometa, so zato postali del našega vsakdana, z njimi pa prispevamo pomemben delež k boljšemu jutri.
K trajnostni gospodarski rasti in obvladovanju tveganj, povezanih s trajnostjo, pa lahko pomagamo tudi kot vlagatelji, predvsem s preusmeritvijo kapitalskih tokov v gospodarstvo, ki si prizadeva za trajnostni razvoj.
O tem se bomo pogovarjali na brezplačnem webinarju v torek, 21. 2. 2023, ob 14. uri.
Prijavite se tukaj!
Na poti v trajnostno prihodnost. Kaj je ESG?
V procesu trajnostnega razvoja se spreminjajo načini sprejemanja odločitev, tudi naložbenih. Tako finančne institucije kot tudi upravitelji premoženja v naložbene procese vključujejo tudi vidike ESG-tveganja.
Kratica ESG:
- Okoljski (Environmetal) vidik se ukvarja s celovito presojo vplivov podjetja na okolje. To lahko med drugim vključuje ogljični odtis podjetja, uporabo strupenih kemikalij v proizvodnih procesih, okoljski vpliv dobaviteljev, odpornost proti podnebnim tveganjem, ravnanje z vodnimi viri, odpadki itd.
- Družbeni (Social) vidik se nanaša na širši vpliv podjetja na družbeno okolje, tako znotraj organizacije kot širše. Preučuje lahko, kako se podjetje zavzema za širše družbeno dobro, ravnanje z zaposlenimi, rasno, kulturno in spolno raznolikost znotraj organizacije, dostop do komunikacijskih poti, spodbujanje izobraževanja, zagotavljanje zdravstvenega in socialnega varstva zaposlenih itd.
- Upravljavski (Governance) vidik zadeva vprašanje, kako uprava in vodstvo spodbujata pozitivne spremembe. Vključuje dejavnike, kot je plačni razpon znotraj podjetja, skladnost z zakoni, davčna odgovornost, raznolikost in neodvisnost vodstva, odnosi med vodstvom in delničarji, strankami, mediji ter drugimi deležniki.
Želite izvedeti več? Prijavite se tukaj!
Prizadevanja k spodbujanju trajnostnega razvoja tudi v finančnem svetu rastejo. Investicijski skladi, ki tako ali drugače upoštevajo ESG-vidike trajnosti v svojih naložbenih politikah, na globalni ravni upravljajo 38 bilijonov (38 tisoč milijard) evrov. Največji del od tega predstavljajo skladi s področja EU.
Možnost investiranja v razvoj bolj trajnostne prihodnosti podpirajo tudi Slovenske družbe za upravljanje.
Od 1. februarja 2023 v svoji naložbeni politiki pristope ESG-integracije uporabljajo pri družbi za upravljanje Generali Investments, kjer je 11 izmed 15 skladov uvrščenih med produkte iz 8. člena uredbe SFDR*.
Če vas zanima, kako poteka proces vključevanja ESG-vidikov v naložbene odločitve, kakšno vlogo imajo finančne inštitucije v trajnostnem razvoju in še mnogo več na temo zelenega prehoda, se v torek, 21. 2. 2023, ob 14.00 pridružite brezplačnemu finančnemu webinarju Generali Investments Na poti v trajnostno prihodnost. Kaj je ESG?.
Prijavite se tukaj!
Posledice podnebnih sprememb občutimo že danes. Kako jih bodo občutili naši otroci, lahko vidimo v potujoči razstavi Umanotere Na vroči strani Alp, ki smo jo gostili v Generali Galeriji.
Ali veste, da lahko v boljšo prihodnost planeta prispevate ne samo kot potrošniki, ampak tudi kot vlagatelji? Vabljeni!
**Uredba SFDR je Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, ki določa pravila o preglednosti vključevanja tveganj glede trajnostnosti in upoštevanja škodljivih vplivov v postopke pri udeležencih na finančnem trgu in finančnih svetovalcih ter pravila o zagotavljanju informacij o trajnostnih vplivih finančnih produktov.ESG je kratica, ki označuje E- environment oziroma okolje, S- social oziroma družba in G- governance oziroma upravljanje.
Naročnik oglasnega sporočila je Generali Investments d.o.o.
