Ponedeljek, 3. 3. 2025, 22.07
8 ur, 47 minut
Število ljudi z najvišjimi plačami se je povečalo za skoraj 20 odstotkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Povprečna bruto plača v Leku je leta 2023 znašala 4.087 evrov, v Krki pa 3.814 evrov bruto.
Finančna uprava RS (Furs) je lani pobrala dobre 25,1 milijarde evrov javnofinančnih dajatev, kar predstavlja 11,6-odstotno rast glede na leto 2023. Glavnino, in sicer skoraj 24,3 milijona evrov, predstavljajo davčni prihodki, ki so narasli za 11,7 odstotka. Praktično vsi kazalci v letnem poročilu Fursa kažejo navzgor, celo bolj, kot bi lahko sklepali glede na gospodarsko rast, ki je bila lani 1,6-odstotna.
Zadnji dve leti je zaznamovala visoka rast plač, ki je občutno presegla tudi rast inflacije. Samo v lanskem letu se je po podatkih Fursa dohodek zavezancev za odmero dohodnine povečal za sedem odstotkov na 29,3 milijarde evrov, že leto pred tem je narasel za osem odstotkov. Povprečen znesek dohodka na zavezanca se je v dveh letih povečal za skoraj 2.500 evrov na 18.922 evrov.
V petem davčnem razredu vse več zaposlenih
Davčni izplen se v zadnjih letih ne povečuje samo zaradi linearnega zviševanja plač, temveč tudi zaradi različne porazdelitve po davčnih razredih. Teh je pet: glede na davčno osnovo, ki se poenostavljeno povedano izračuna iz bruto plače, zmanjšane za prispevke delavca in olajšave, so plače obdavčene od 16 pa vse do 50 odstotkov.
Če je bilo po letnem poročilu iz leta 2022 v najvišjem dohodninskem razredu, kamor padejo zavezanci z več kot 74 tisoč evri davčne osnove, 5.158 zavezancev, se je po lanskoletnem poročilu število teh zavezancev povečalo za skoraj 20 odstotkov na 6.186 zavezancev. Skupaj so ustvarili skoraj 950 milijonov evrov dohodka za odmero dohodnine in čeprav je takih zavezancev 0,4 odstotka, so zaslužili več kot 3,2 odstotka vseh teh dohodkov. Povprečno je dohodek za odmero dohodnine v tem razredu znašal 153.544 evrov, medtem ko je ta v povprečju vseh dohodninskih razredov znašal 18.922.
Žurnal24 je konec decembra poročal, da je najvišja letna bruto plača v Sloveniji leta 2023 znašala 3,2 milijona evrov, druga najvišja skoraj 1,6 milijona evrov, tretja pa 1,36 milijona evrov. Za to plačo glede na podatke iz letnega poročila sklepajo, da pripada Jožetu Colariču, predsedniku uprave in generalnemu direktorju Krke.
Plače so rasle hitreje kot inflacija
Na Fursu so ocenili, da je rast dohodkov v odmernem letu posledica več dejavnikov: dvignila se je minimalna plača, ki je za 12 odstotkov višja kot leta 2022, razmeroma visoka inflacija, ki je še leta 2023 vztrajala pri dobrih štirih odstotkih, je od številnih delodajalcev terjala dvig plač, na katere so vplivali tudi tržni pritiski zaradi pomanjkanja delovne sile. Vse to je vplivalo na to, da je povprečna mesečna plača samo v letu 2023 narasla za 9,7 odstotka v primerjavi z letom pred tem.
"Usklajevale so se tudi pokojnine, upokojenci z nižjimi pokojninami pa so poleg letnega dodatka prejeli tudi energetski dodatek. Višji so tudi dohodki iz naslova dobička zavezancev, ki opravljajo dejavnost. Poleg navedenega so k rasti dohodkov prispevale tudi višja splošna olajšava in olajšave za vzdrževanega družinskega člana."
Furs največ denarja "pobere" za prispevke
Dobro kondicijo gospodarstva odraža tudi podatek, da je Furs lani pobral več kot 346 milijonov evrov dohodnine od dobička iz kapitala, dividend, obresti in najema, kar je za 22,2 odstotka več kakor v letu 2023. Ta je sicer v strukturi javnofinančnih prihodkov lani predstavljala zgolj 1,4-odstotni delež. Podrobno razčlenitev prihodkov si lahko pogledate v spodnjem grafu.
Največji delež predstavljajo prispevki za socialno varnost in transferni prihodki, ki jih nato Furs nakaže zdravstveni in pokojninski blagajni, večina dohodnine roma v državni proračun, občinski proračuni pa so deležni predvsem prihodkov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Njegov izplen je lani znašal dobrih 290 milijonov evrov, to je za 6,6 odstotka več kakor leta 2023.
Iz oddajanja skoraj 90 odstotkov višji davčni izplen
Zanimivi so tudi podatki o dohodku iz oddajanja premoženja v najem. Na Fursu ugotavljajo, da se je število zavezancev, ki so vložili napovedi za odmero dohodnine od tega dohodka, za odmerno leto 2023 glede na predhodno leto povečalo za 3,3 odstotka. "Pri tem se je znesek odmerjene dohodnine v letu 2023 zvišal za 89,7 odstotka. Razlog za tak razkorak je v tem, da je bila stopnja dohodnine za dohodek iz oddajanja premoženja v najem 25 odstotkov v odmernem letu 2023, medtem ko je bila v odmernem letu 2022 ta stopnja 15 odstotkov," še razložijo na Fursu.
Davčni zavezanci še naprej poročajo o vse več bančnih računih v tujini, kar je povezano v glavnem z razmahom tako imenovanih neo bank, med katerimi po priljubljenosti izstopata Revolut in N26. Zgovoren je na primer podatek, da se je število bančnih računov slovenskih davčnih rezidentov v Litvi, kjer je registriran Revolut, z dobrih 50 tisoč leta 2020 povečalo na skoraj 180 tisoč v letu 2024, krepko pa je naraslo tudi število bančnih računov v Nemčiji, ki jih je že več kot 60 tisoč.
Ne glede na številčnost računov neo bank je tam naloženega malo denarja. Od skupaj treh milijard na računih tujih bank je 872 milijonov evrov v Avstriji, 544 milijonov v Švici, 353 milijonov v Nemčiji, 252 milijonov na Madžarskem in 125 milijonov v Italiji. Litve, kjer ima največ Slovencev bančni račun, ni med državami z največ depoziti.
