Petek, 27. 5. 2016, 15.15
7 let, 2 meseca
Napad na TEŠ: kdo je organiziral sabotaže?
V ozadju nedeljskega poizkusa izklopa šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) je bila zelo dobro koordinirana akcija, nakazujejo podatki, ki smo jih v zadnjih dneh pridobili na Siol.net. Njen cilj je bila popolna zaustavitev delovanja elektrarne, kar bi lahko ogrozilo delovanje celotnega elektroenergetskega sistema v Sloveniji. Kdo jo je izpeljal in kdo je zanjo vedel, bo znano po kriminalistični preiskavi.
Nedelja, okrog pol desete ure zvečer. V TEŠ je popoldanska dežurna ekipa delo začela predajati zaposlenim, ki jih je čakala nočna izmena. Le nekaj minut pozneje je na presenečenje vseh iz sistema izpadel blok 6, najpomembnejša proizvodna enota elektrarne.
Kmalu je postalo jasno, zakaj. Nekdo je prerezal električne vodnike, s pomočjo katerih v elektrarni merijo temperaturo in vibracije bloka 6. Še v prvih urah po izpadu so v TEŠ domnevali, da gre za spontano dejanje enega od skoraj 200 zaposlenih, ki jim namerava vodstvo elektrarne v prihodnjih tednih ali znižati plače ali prekiniti pogodbo o zaposlitvi.
Prerezani električni vodniki, s katerimi merijo temperaturo in vibracije bloka 6.
Sabotaža ni bila ena, bile so tri
Toda podatki, ki smo jih pridobili v zadnjih dneh, nakazujejo:
- da je akcijo zelo verjetno izpeljalo več ljudi, ki so imeli zelo dobre informacije o tehničnih procesih in dogajanju v elektrarni.
- Da sabotaža na bloku 6, kot so jo označili v vodstvu TEŠ, ni bila osamljen primer. V istem času je do podobnih okvar prišlo tudi na bloku 4 in plinski turbini – dveh enotah, ki sta v primeru izpada bloka 6 ključni za nadaljnje delovanje elektrarne in s tem domačega elektroenergetskega sistema.
- Da bi bila škoda, ki bi lahko nastala v TEŠ, v primeru izklopa celotne elektrarne še precej višja od prve uradne ocene škode (okrog 300.000 evrov). V Šoštanju namreč slovenskemu elektroenergetskemu sistemu v času nedelovanja elektrarne ne bi mogli več zagotavljati tako imenovane sekundarne regulacije frekvence, s katero Eles pokriva kratkotrajna odstopanja od dogovorjenega voznega reda pri mednarodni izmenjavi električne energije. TEŠ bi morala Elesu plačati pogodbeno kazen, Šaleška dolina pa bi ostala brez toplotne energije.
"Če bi obe črpalki delovali, blok 6 zelo verjetno ne bi izpadel," je dejal prvi mož TEŠ Arman Koritnik.
Izbrali idealno tarčo
Kdorkoli se je odločil prerezati električne vodnike na bloku 6, se je odločil za – v tistem trenutku - idealno tarčo. Onemogočil je delovanje kondenzatorske črpalke, ki je ključnega pomena za delovanje elektrarne. Iz zbiralnika v spodnjem delu bloka 6 črpa vročo vodo navzgor in jo vrača v uparjalnik. Črpalka je ključna tudi za varnost delovanja elektrarne. Prav zaradi tega imajo v TEŠ tudi rezervno črpalko, ki bi jo morali vključiti že v nedeljo zvečer.
A to se ni zgodilo. Razlog: rezervna črpalka je bila v tistem času na popravilu v Franciji, kjer domuje koncern Alstom, dobavitelj tehnološke opreme za blok 6. "Rezervno črpalko smo vrnili k proizvajalcu na popravilo zaradi okvare v garancijski dobi," so danes potrdili v TEŠ, ki jo vodi Arman Koritnik: "Če bi obe črpalki delovali, blok 6 zelo verjetno ne bi izpadel."
Za položaj generalnega direktorja HSE se je prijavilo pet oseb. Med njimi tudi aktualni prvi mož holdinga Blaž Košorok.
Zaprti ventil in narobe obrnjene fotocelice
V elektrarni so se zato že v nedeljo zvečer odločili zagnati drugo delujočo proizvodno enoto - blok 4. Čeprav naj bi šlo za rutinsko operacijo, se je tudi pri tej spet zapletlo. Blok 4 je tako začel delovati šele v ponedeljek pozno dopoldne. To je za nekaj časa preložilo tudi poznejši ponovni zagon bloka 6, zaradi česar so imeli v TEŠ dodatne stroške.
Zakaj je med nedeljskim izklopom bloka 6 in ponedeljkovim zagonom bloka 4 minilo kar pol dneva? Po naših podatkih so v TEŠ na bloku 4 pri poizkusu zagona opazili napako pri sistemu, ki zaznava gorenje kurilnega olja v bloku. Vsaka napaka na tem sistemu pomeni veliko varnostno tveganje, saj se lahko olje, ki ne gori, vname in povzroči eksplozijo.
V TEŠ so vzrok za napako iskali več ur. Ugotovili so, da sistem ni deloval, ker je nekdo fotocelice treh od šestih gorilnikov obrnil v nasprotno smer tako, da niso mogle zaznati gorenja olja.
Težave so imeli tudi pri zagonu plinske turbine, s katero so v času izpada bloka 6 želeli pokriti toplotne potrebe Šaleške doline. Spet zaradi človeškega faktorja, saj je neznanec zaprl ventil med enim od cevovodov in merilnikom tlaka.
Možnost, da gre za naključje, v TEŠ izključujejo. "Pri obeh dogodkih obstaja sum, da je šlo za namerno povzročeno dejanje," poudarjajo v TEŠ.
Pred nekaj urami so iz HSE sporočili, da so včeraj na bloku 4 opazili še eno namerno okvaro.
Prvi mož sindikata delavcev dejavnosti energetike Branko Sevčnikar zanika kakršnokoli povezavo med sindikatom in sabotažo.
Vse fronte okrog TEŠ
Vse to odpira več vprašanj o tem, komu je v teh dneh v interesu povzročanje kaosa v TEŠ in negotovosti v delovanju domačega elektroenergetskega sistema. V sindikatu delavcev dejavnosti energetike, ki ga vodi Branko Sevčnikar, že pred dnevi najostreje zanikali namige, da bi bili kakorkoli vpleteni v sabotiranje delovanja elektrarne.
Opozoriti velja, da so trenutno okrog TEŠ odprte tri fronte, na katerih prihaja do spopada interesov:
- kadrovanje na HSE. Po naših podatkih je na razpis za generalnega direktorja prispelo pet prijav. Med drugim so jih poslali aktualni prvi mož holdinga Blaž Košorok, njegov predhodnik Matjaž Janežič in član poslovodstva Gorazd Skubin, ki velja za prvega favorita razpisa. Trenutno dogajanje v Šoštanju je mogoče razumeti kot dokončen obračun vodilnih sindikalistov TEŠ s Košorokom in hkrati kot krepitev pogajalskih izhodišč v razmerju do Skubina, ki naj bi v neuradnih krogih obljubljal, da bo po nastopu funkcije razmere v TEŠ umiril.
- Ponovna obuditev zdaj ugaslega bloka 5, ki jo je včeraj tudi uradno zahteval sindikat TEŠ. Oživitev bloka 5 je v interesu sindikata, saj bi z njo rešil problem presežnih delavcev. A gre za projekt, ki bi zahteval zajetno investiranje. TEŠ bi po nekaterih ocenah povzročil okrog 15 milijonov evrov dodatnih stroškov, saj bi morala na blok, zgrajen konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, dograditi napravo za zmanjševanje dušikovih oksidov (DeNOX). TEŠ v obdobju, ko bo do leta 2020 letno ustvarjala okrog 50 milijonov evrov izgube, tega denarja nima.
- Najemanje zunanjih izvajalcev v TEŠ, med katerimi so tudi podjetja iz kroga prijateljev nekdanjega direktorja elektrarne Uroša Rotnika. V TEŠ je trenutno 358 zaposlenih. Po novem naj bi jih ostalo 290.
Ključ do bistva se morda skriva v podatku, da bo po Koritnikovih zagotovilih dela v TEŠ dovolj še za dodatnih 49 zaposlenih. To se bo zgodilo pod pogojem, če bodo v TEŠ prekinili pogodbe z nekaterimi zunanjimi izvajalci in sami prevzeli njihov posel. Med njimi je recimo tudi podjetje Vas, ki dela na deponiji premoga. Njegova lastnika sta lokalna podjetnika Miroslav Andrejc in Stanislav Sovič. Njune družbe so bile v Rotnikovem času med hišnimi dobavitelji TEŠ.
2