Petek, 26. 10. 2018, 18.16
6 let, 1 mesec
Ne pozabite, v nedeljo prestavljamo uro na zimski čas. Morda zadnjič.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,78
17
V nedeljo bomo morda zadnjič prestavili uro na zimski čas. Kazalce bomo premaknili s 3. na 2. uro zjutraj. Na podlagi glasovanja, v katerem smo lahko sodelovali vsi državljani Evropske unije, se nam obeta ukinitev premika ure. Še vedno pa ostaja vprašanje, kateri čas bo obveljal, zimski ali poletni.
Premik ure s poletnega na zimski čas in obratno pozna le 70 držav. Pobuda je nastala pred več kot sto leti na podlagi ugotovitev znanstvenikov, da bi s premikom ure bistveno bolje izkoristili dnevno svetlobo, podaljšali dan za eno uro in tako privarčevali energijo.
Kazalce naprej prvič prestavili leta 1916
Kot prvi so kazalce na urah prestavili Nemci in Avstrijci, in sicer že leta 1916. Dve leti pozneje so sledili v ZDA. V Sloveniji smo v poletni čas prvič vstopili leta 1983. Poletni čas je Evropska unija poenotila leta 1996.
Poletni čas poleg Evrope upoštevajo še v večjem delu Severne Amerike, Oceanije, Nove Zelandije in v nekaterih južnih avstralskih državah, medtem ko ga v večjem delu Azije, Afrike in Južne Amerike ne.
V zadnjem času raziskave vse bolj ugotavljajo, da premik ure na poletni čas nima več bistvenega vpliva gospodarstvo, prihranki pri energiji so zanemarljivi, premik ure pa ima negativne posledice tudi na zdravje ljudi, saj ni skladen z biološkim ritmom. Zato se v Evropi vse bolj razmišlja, da bi sledili Japonski, Kitajski in Rusiji, ki so poletni čas že ukinile.
Zadnjič bomo kazalce premikali prihodnje leto
Na odločitev o ukinitvi smo imeli Evropejci možnost vplivati z glasovanjem v javnem posvetovanju, ki je bilo odprto poleti. Komisija je nanj prejela rekorden odziv, in sicer 4,6 milijona odgovorov. Med njimi se je 84 odstotkov sodelujočih izreklo proti premikanju ure.
V Bruslju so zato pripravili predlog, da vse članice EU odpravijo premikanje ure, kateri čas bo obveljal, pa se bodo članice odločale posamezno. Ali bo ohranila zimski, ki je naravni čas, ali poleti čas, bo vsaka članica komisija uradno obvestila do aprila 2019.
Ob tem je bilo slišati kritike, da bi Bruselj moral prevzeti večjo vlogo glede odločitve, kateri čas ohraniti, saj tako lahko nastane velika zmeda. K ohranitvi poletnega časa se sicer za zdaj nagibajo na Portugalskem, Cipru in Poljskem, medtem ko bi Finska, Danska in Nizozemska ohranile zimski čas. Edina država, ki bi ohranila premikanje ure pa je Grčija.
Članice, ki bodo ohranile poletni čas, bodo kazalce na urah zadnjič premaknile 31. marca prihodnje leto. Države, ki pa se bodo izrekle za zimski čas, jih bodo premaknile še 27. oktobra 2019.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi stalni poletni čas povečal tveganje diabetesa, depresije, debelosti, težave s spanjem in učenjem, razpoloženje nasploh naj bi bilo slabše.
V Sloveniji bo odločitev padla po politični razpravi
Kateri čas bo obveljal v Sloveniji, še ni jasno. Na podlagi glasov, ki so na javni poziv prišli iz Slovenije, je večina bolj naklonjena poletnemu času. Z vprašanjem, kako se bo v Sloveniji o tem odločalo in kateremu času so bolj naklonjeni, smo se obrnili na vse parlamentarne stranke, odgovor so nam poslali le iz LMŠ, SNS in SAB.
Iz vseh treh strank so nam sporočili, da predlog o ukinitvi podpirajo. Glede odločitve o tem, kateri čas bomo ohranili, pa je še vse odprto. Morebitnega referenduma o tem verjetno ne bo, saj, kot navajajo v LMŠ, so bile uradne raziskave o volji Evropejcev "dovolj zgovorne, da se tovrstna odločitev lahko sprejme na ravni parlamentarne razprave".
V LMŠ še dodajajo, da v primeru izražene tehtne želje po referendumu temu ne bodo nasprotovali.
Da ni potrebe po referendumu, se strinjajo tudi v SNS in SAB. V SNS sicer menijo, da razprave o tem niso potrebne in da bi morali enostavno ostati pri naravnem času. V SAB pa menijo, da bi odločitev morali sprejeti skupaj s sosednjimi državami "oziroma izbrati čas, po katerem se bo ravnalo največ držav Evropske unije v našem časovnem pasu."
Poletni čas morda ni dobra izbira
Večina Slovencev je bolj naklonjena poletnemu času, saj bi tako pozimi popoldne dlje imeli dnevno svetlobo in s tem več možnosti za popoldanske aktivnosti. Vendar to ni naravni čas in nekateri znanstveniki opozarjajo, da utegne ohranitev poletnega časa imeti negativne vplive.
Vstajanje v temi vpliva na koncentracijo in pozornost, zaradi česar lahko prihaja do več napak, tako v šolah kot na delovnih mestih in tudi v prometu.
Zimski čas po navedbah strokovnjakov upošteva naravni vpliv svetlobe na ritem spanja in budnosti. Če bomo tudi med zimo imeli poletni čas, bo tako bistveno več vstajanja v temi. V takem stanju se ljudje slabše predramimo, kar vpliva na koncentracijo in pozornost, zaradi česar lahko prihaja do več napak, tako v šolah, kot na delovnih mestih in tudi v prometu, opozarja predsednik nemškega združenja za motnje in medicino spanja DGSM Alfred Wiater.
Strokovnjak z nemškega inštituta za medicinsko psihologijo Till Roenneberg navaja, da ima poletni čas negativne posledice tudi poleti, saj če je dlje časa svetlo, se intenzivneje sproža hormon melatonin, ki povzroča, da so ljudje pozneje utrujeni in zaspani ter tako ne gredo pravočasno v posteljo, čeprav morajo zjutraj zgodaj vstati.
Po njegovem mnenju bi stalni poletni čas povečal tudi tveganje diabetesa, depresije, debelosti, težave s spanjem in učenjem, razpoloženje nasploh naj bi bilo slabše.
Biološke ure ne smemo podcenjevati
Strokovnjaka za spanje iz Salzburga Manuel Schabus in Christine Blume medtem mirita, da se ni treba bati takih usodnih posledic. Po njunem mnenju ne bi smeli podcenjevati človeške biološke ure, ki se je pripravljena prilagoditi na marsikaj.
Prepričana sta, da ura več teme zjutraj in ura več svetlobe zvečer ne bosta imeli tako drastičnih posledic na naše zdravje. To utemeljujeta s primeri ljudi na nekaterih območjih Francije in Španije, ki živijo v "napačnih" časovnih območjih in povsem običajno funkcionirajo.
17