Nezadovoljstvo v SDS: več poslancev želi pod okrilje NSi

Val nezadovoljstva v poslanskih vrstah SDS, o katerem se v političnih krogih govori v zadnjih mesecih, je očitno vse večji. V zadnjih dneh nam je namreč več virov potrdilo, da se posamezni poslanci največje opozicijske stranke z vodstvom NSi že pogajajo o prestopu v njihove vrste.

Te informacije nam v petek uradno ni uspelo preveriti. Tonin je ni hotel komentirati, v SDS nam na vprašanja o domnevno naraščajočem nezadovoljstvu dela članov niso odgovorili. Na svoji spletni strani pa so po objavi članka zapisali, da so navedbe v njem daleč od dejstev in skregane z resnico. Kot so še zapisali, gre za zelo čudna in skorajda čudaška sklepanja ter popoln novinarski mimohod.

Kot smo neuradno izvedeli, naj bi resno o prestopu v vrste NSi trenutno razmišljala najmanj dva poslanca SDS. Pri tem, kot trdijo naši viri, ni izključeno, da bi se to število lahko v kratkem povečalo. SDS ima v aktualnem sklicu državnega zbora enaindvajset poslancev, NSi pa pet.

Kako naj bi v SDS poslance "priklenili" v svoje vrste Največjo oviro pri morebitnem odhodu dela poslancev iz SDS naj bi predstavljal sporazum, ki ga imajo ti sklenjenega s stranko. Ta jih po naših informacijah obvezuje, da morajo stranki v primeru samovoljnega odhoda bodisi iz stranke bodisi iz poslanske skupine vrniti sorazmerni del sredstev, ki jih je SDS vložila v volilno kampanjo.

S tem so v SDS poslance "privezali" v svoje vrste. Zneski, ki bi jih ti v primeru odhoda morali vrniti stranki, naj bi namreč dosegali petmestne številke.

Zakaj nezadovoljstvo v SDS raste? Razlog za naraščajoče nezadovoljstvo v SDS je radikalnejša politična strategija stranke, ki jo je njen predsednik Janeza Janša začel uveljavljati po odhodu na prestajanje zaporne kazni leta 2014.

V stranki je namreč prevladala trda ideološka linija. Ta se je osredotočila na domači pravosodni sistem, za katerega trdijo, da ga prek nepotističnih povezav obvladujejo omrežja "tranzicijske levice". Janša je po tej interpretaciji najpomembnejši cilj tega sistema in njegova največja žrtev.

Zakaj se je Janša osredotočil na kritiko pravosodja

Razloga, zakaj je Janša začel dajati poudarek kritiki pravosodja, sta dva. Prvi je pragmatične narave. Afera Patria je Janši pomagala "zabetonirati" vrste v stranki, potem ko je ta julija 2014 izgubila še druge državnozborske volitve v treh letih. S tem je uspešno utišal vse glasnejše pomisleke o napačni predvolilni strategiji stranke. Ta že daljše obdobje ni več sposobna uloviti volilnih glasov na politični sredini.

Drugi razlog je povezan z značajskimi potezami Janeza Janše. Vodja SDS je namreč svoj boj s pravosodnim sistemom dojel kot nekakšen referendum o zvestobi. Tako ne preseneča, da so v zadnjih mesecih v ospredje prišli kadri, ki so Janši najbolj zvesto stali ob strani v času njegovega bivanja v zaporu in se redno udeleževali protestov pred vrhovnim sodiščem.

Zmaga trde linije

Lani jeseni je stranka za generalno sekretarko imenovala Alenko Jeraj, nekdanjo poslanko, ki v stranki velja za kader "trde linije". Njena predhodnica Anja Bah Žibert se je že pred tem preselila v državni zbor. Bah Žibertova, ki je bila izvoljena v novomeškem okraju, tradicionalno ugodnem za SDS, v stranki velja za najtesnejšo Janševo sledilko. V širši javnosti je postala znana leta 2013 zaradi čustvenih odzivov ob razglasitvi sodbe prve stopnje v aferi Patria.

Kdo so nezadovoljni poslanci SDS? Preboj Jerajeve in Bah Žibertove v ospredje je po naših informacijah precej premešal tudi razmerja v poslanski skupini SDS.

Že v začetku leta je moral položaj namestnika vodje poslanske skupine zapustiti Anže Logar. Za svojo premestitev je po naših informacijah izvedel šele iz obvestila preostalim političnim strankam v državnem zboru. Zamenjal ga je Vinko Gorenak. Logar, član izvršilnega odbora SDS, naj bi pri Janši del zaupanja izgubil zaradi domnevno premedlega vodenja preiskovalne komisije, ki ugotavlja zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. Za pojasnila v petek ni bil dosegljiv.

Več poslancev SDS naj bi bilo nezadovoljnih zaradi različnih razlogov. Zvonko Lah, nekdanji župan Mirne Peči, naj bi se znašel v nemilosti vrha stranke zaradi domnevnega delovanja mimo stranke pri nekaterih infrastrukturnih vprašanjih.

V DZ želijo vrniti Černača Danijela Krivca, nekdanjega župana Bovca, želijo v SDS že skoraj dve leti "prepričati" o odhodu iz državnega zbora. V tem primeru bi ga namreč na položaju nasledil Zvone Černač. Nekdanji minister za infrastrukturo skupaj z Milanom Zverom in vodjo poslanske skupine Jožetom Tankom velja za enega ključnih Janševih mož v stranki.

Prav to je bil glavni razlog, da je bil Krivec lani nekaj časa v igri za prevzem direktorskega položaja v družbi Soške elektrarne. Te so v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki ga vodi član SDS Blaž Košorok.

Tudi poslanci obžalovali odhod Vere Ban Sedenje v državnem zboru prav tako ni blizu Marku Pogačniku, nekdanjemu direktorju Soda iz časa prve Janševe vlade, ki se želi vrniti v gospodarstvo.

Preiskava dogovorov ob ustanavljanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je kriminaliste pripeljala na sedež stranke na Trstenjakovi, je močno načela tudi odnose nekaterih poslancev z Andrejem Šircljem, operativnim "očetom" slabe banke in vodjo državnozborske komisije za nadzor javnih financ.

Dva poslanca SDS, Andrej Čuš in Franc Breznik, sta z obžalovanjem javno komentirala nedavni odhod Vere Ban, dolgoletne sodelavke nekdanjega predsednika SDS Jožeta Pučnika, iz stranke.