Novi proračun: Še več v pravosodje, tretjino več za subvencije

Finančni minister Dušan Mramor kot prioritete proračunov za prihodnji dve leti (tudi z vidika migrantske in begunske krize) postavlja varnost ljudi in premoženja, poplavno varnost, zdravje, pravosodje, infrastrukturo in izobraževanje. Manj denarja bo v prihodnje namenjenega za promet, varstvo okolja in zdravstvo.

To naj bi bil po krizi prvi proračun, ko naj bi Slovenija lažje zadihala, pravi minister. Zagotavlja, da se bodo za veliko večino ministrstev izdatki lahko povečali. Iz gospodarstva pa prihajajo kritike, da je proračun premalo investicijsko naravnan.

Mramor odgovarja, da je bil predviden padec investicij v letu 2016 pričakovan. Lani in letos so namreč sredstva, ki so še ostala iz prejšnje finančne perspektive, večinoma namenili za investicije, je pojasnil. Zdaj začenjajo nov cikel, v katerem so sredstva bistveno manjša.

Za plače 30 milijonov evrov več kot letos - to sindikatom ni bilo dovolj Ekonomist Sašo Polanec je dejal, da naj bi bila ta vsota verjetno namenjena za manjša napredovanja in nujne potrebe. "30 milijonov je relativno nizka vsota v masi treh milijard, kolikor gre letno za plače javnega sektorja. Vemo, da plače stagnirajo že nekaj let. Določeni poračuni so bili, a temu se ne moremo izogniti. Kot ekonomisti moramo s tem soglašati, saj je javnofinančna stabilnost pomembnejša."

A včeraj so se sindikati javnega sektorja z vlado dogovorili, da iz zakona o izvrševanju proračuna umaknejo varčevalne ukrepe pri plačah. Vsota, namenjena za plače, bo tako še predmet pogajanj.

200 milijonov evrov več pobranih davkov V proračun naj bi se prihodnje leto steklo 135 milijonov evrov več od pobranega DDV, 35 milijonov več od dohodnine, predvidoma 16 milijonov manj pa bo pobranega davka na dobiček.

"Da bo minister Mramor dobil dodatnih 200 milijonov evrov v obliki davkov, me ne čudi. To je bilo pričakovano. S tem bo zmanjševal proračunski primanjkljaj, k čemur smo se tudi zavezali," komentira Polanec.

Manj denarja za zdravstvo "Prihranki so lahko precejšnji pri organizaciji. Kakšna je računica v tem segmentu, mi sicer ni povsem jasno," pravi Polanec. "Tudi ne, kaj bodo naredili z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, saj del obvezne košarice lahko vedno krnijo in jo premeščajo drugam. To je zavod za zdravstveno zavarovanje na perfiden način do zdaj vedno počel."

Še več za pravosodje Po podatkih Eurostata je bila Slovenija med državami EU prva po odstotku BDP, ki ga je namenila za delovanje pravosodja. Minister se je odločil, da bo zanj namenil še več denarja. Katarina Zajc s katedre za pravnoekonomske znanosti na ljubljanski pravni fakulteti opozarja, da so statistični rezultati verjetno taki zato, ker se po državah definicija sodnika razlikuje. Pri nas imamo sodnikov zelo veliko, zato je tudi strošek za njihove plače zelo velik, pojasnjuje Zajčeva. "Na določene stvari pa sodišča sploh nimajo vpliva – tu mislim zlasti na pravno pomoč, ki jo država mora financirati, ne ve pa, koliko bo subjektov, ki bodo pomoč potrebovali. Druga stvar so stroški stečajev."

Polanec je kritičen: "Če v pravosodju ne izpelješ pomembnih reform, takšnih, ki spremenijo način odločanja, je treba investirati dodatna sredstva, da se zamude skrajšajo. Pravosodje bi morali urediti tako, da se ljudem ne bi zdelo več smiselno zavlačevati postopkov. Žal pravniki premalo razumejo matematiko in ekonomijo, da bi to naredili."

Za tretjino več subvencij Subvencije za zasebnike in javno sfero so leta 2014 znašale 368 milijonov evrov, prihodnje leto bo za to predvidenih kar 494 milijonov, čeprav je premier Cerar lani obljubil, da bo subvencije prevetril in škodljive ukinil.

Ekonomist Matej Kovač opozarja, da so subvencije smiselne, ko država financira eksternalije (stranske koristi za vse), ki jih neka dejavnost prinaša, ali ko se podjetjem zmanjša tveganja, da se vložek v neko novo dejavnost s koristnimi širšimi stranskimi učinki ne bi nikoli povrnil (sunk costs). "Največja nevarnost subvencij je, da postanejo rente. Potem so ovira razvoju in navaden proračunski transfer političnim izbrancem," je prepričan Kovač.