Ob reševanju zdravstvene blagajne bo treba spremeniti tudi pokojninski sistem (video)

Po študiji Inštituta za ekonomska raziskovanja bo leta 2025 v zdravstvu zmanjkalo 152,1 milijona evrov, ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pa 643,4 milijona evrov.

Dolgoročen primanjkljaj Ekonomista Boris Majcen in Mitja Čok, avtorja študije, poudarjata, da se Slovenija uvršča v sam vrh držav glede na obremenitev s prispevki za socialno varnost. V raziskavi navajata, da je naša država v letu 2011 s 15-odstotnim deležem omenjenih prispevkov v BDP zasedla četrto mesto med članicami Evropske unije.

Kot sta zapisala v poročilu, dolgoročne projekcije gibanja zdravstvenih izdatkov in finančnih virov za njihovo pokrivanje kažejo, da bo ob nespremenjeni strukturi izdatkov in virov zaradi staranja prebivalstva, rasti BDP in drugih nedemografskih dejavnikov v zdravstvenem proračunu nastajal dolgoročen primanjkljaj.

Po mnenju ekonomistov so ključni izzivi, ki čakajo slovensko zdravstvo: ‒ kako pokriti osnovni finančni primanjkljaj, ‒ kako pokriti dodatni primanjkljaj v primeru morebitne ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ‒ kako zagotoviti potrebna sredstva za pokojninski sistem in sistem dolgotrajne oskrbe.

V primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi morali po izsledkih študije za pokrivanje dodatnega primanjkljaja v zdravstveni blagajni uvesti plačilo pri prvem kurativnem obisku zdravnika, doplačati pa bi bilo potrebno tudi pri izdaji zdravila na recept. V tem primeru bi bila še posebej obremenjena starejša populacija, ki tudi največkrat uporablja zdravstvene storitve, sta še poudarila avtorja študije.

Majcen in Čok v svojem poročilu poudarjata, da po njunem mnenju neizogibne zdravstvene reforme ne moremo izvesti samo na strani finančnih virov, temveč je treba pripraviti tudi spremembe pokojninskega sistema, urediti pa je treba tudi dolgotrajno oskrbo.