Nedelja, 29. 12. 2019, 8.55
4 leta, 11 mesecev
Občine skrbi zniževanje sofinanciranja plač za javna dela
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
2
Potem ko je zavod do zdaj udeležencem javnih del zagotavljal od 90 do 55 odstotkov plače, bo namreč po novem sofinanciral od 80 do 30 odstotkov njihovega prejemka, poroča STA.
S spremembami področnega pravilnika je ministrstvo za delo zmanjšalo deleže državnega sofinanciranja plač za javna dela. Hkrati je zrahljalo pogoje in bodo ta dela v prihodnje dostopna širšemu krogu. V javna dela želijo vključiti več dolgotrajnih brezposelnih, tudi tistih z denarno socialno pomočjo. Občine so zaradi ukrepov zaskrbljene.
Ministrstvo za delo je spremenilo pravilnik o izboru in sofinanciranju programov javnih del, ki usklajuje merila za določanje deležev sofinanciranja plač udeležencem javnih del s strani zavoda za zaposlovanje glede na stanje na trgu dela, so za STA povedali na ministrstvu.
Cilj pravilnika, ki je že v veljavi, je, da se bo v javna dela ob enakem obsegu sredstev vključilo večje število dolgotrajno brezposelnih oseb. A v občinah, ki so tudi lahko izvajalke javnih del, so zaradi sprememb zaskrbljeni. Potem ko je zavod do zdaj udeležencem javnih del zagotavljal od 90 do 55 odstotkov plače, bo namreč po novem sofinanciral od 80 do 30 odstotkov njihovega prejemka, poroča STA.
Občine: Pogoji za vključitev strogi že do zdaj
V Skupnosti občin Slovenije (SOS) opozarjajo, da so bili pogoji za vključitev oseb v programe javnih del strogi že do zdaj, po novem pa "obstaja bojazen, da občine ne bodo več izvajale javnih del".
Da se ne strinjajo s spremembami, je generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar ta mesec opozorila tudi državnega sekretarja pri ministrstvu za delo Tilna Božiča. "Ministrstvo je opozorilo in bojazen vzelo na znanje," so objavili v SOS. A na ministrstvu vztrajajo, da je namen pravilnika, ki je medtem že začel veljati, aktivacija večjega števila dolgotrajno brezposelnih oseb, predvsem tistih, ki prejemajo socialne transferje, poroča STA.
"Gre za delovno in socialno aktivacijo čim večjega števila oseb v obliki nadomestitve 'pasivnih' oblik pomoči občin brezposelnim občanom z 'aktivnimi'. Z vključitvijo dolgotrajno brezposelnih oseb – prejemnikov denarne socialne pomoči v javna dela se namreč občinam zmanjšujejo obveznosti iz izplačevanja socialnih transferjev," so občine poskušali pomiriti na ministrstvu.
Prav dolgotrajna brezposelnost je ena od prioritet ministrice za delo Ksenije Klampfer.
Na letni ravni naj bi se v javna dela vključilo več kot 4400 oseb
Za STA so pojasnili, da bo na podlagi spremenjenega pravilnika dodatno vključenih od 178 do 477 dodatnih udeležencev, odvisno od brezposelnosti v občini, na podlagi katere je določen delež sofinanciranja. "Na letni ravni pa bi se lahko v javna dela v letu 2020 vključilo skupaj več kot 4400 oseb," so napovedali. Pri tem naj bi bilo upoštevano tudi zvišanje minimalne plače, ki se bo zgodilo januarja 2020.
Tudi izračun za primer štiričlanske družine, v kateri sta oba starša brezposelna, otroka pa sta vključena v vrtec, izkazuje, da se v primeru, če se oba starša vključita v javna dela in prejemata minimalno plačo, obveznosti občine mesečno zmanjšajo za 261,92 evra – za 59,11 evra se zniža plačilo občine za vrtec, 67,06 evra za obvezno zdravstveno zavarovanje namesto občine pokrijejo prispevki iz in na plačo, za 135,75 evra pa se zmanjša subvencija najemnine, ki jo zagotavlja občina. Občine naj bi bile na ta način nekoliko razbremenjene.
Za javna dela trenutno na voljo devet milijonov evrov
Zavod za zaposlovanje je sicer ta teden že objavil javno povabilo za izvajanje programov javnih del za leto 2020. Neprofitni delodajalci lahko po 15. januarju prijavijo programe s področij socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva, okolja in prostora in podobno.
Trenutno je za javna dela na voljo devet milijonov evrov, po novem letu pa bodo zagotovljena dodatna sredstva, skupaj naj bi jih bilo na koncu za okoli 22 milijonov evrov.
2