Četrtek, 20. 3. 2025, 22.44
15 ur, 9 minut
Vrh EU za odločno okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do 2030
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
Voditelji, ki so danes med drugim razpravljali še o nadaljnji podpori Ukrajini, gospodarski konkurenčnosti EU in Bližnjem vzhodu, zasedanje končujejo z večerjo, osrednja tema katere je prihodnji dolgoročni proračun Unije.
Voditelji držav članic EU so se na današnjem zasedanju v Bruslju zavzeli za odločno okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030. Pri tem so podprli v sredo predstavljeno belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, ki naj bi prinesla do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambne zmogljivosti.
"Evropski svet poziva k pospešitvi dela na vseh področjih, da bi v prihodnjih petih letih odločno okrepili obrambno pripravljenost Evrope," so voditelji držav članic zapisali v sklepih in pozvali k prednostni obravnavi temu namenjenih predlogov Evropske komisije.
Ta je v sredo predstavila belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, med prednostnimi nalogami katere je povečanje obrambnih izdatkov. S predlaganimi ukrepi naj bi v prihodnjih letih mobilizirali do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo.
Pobuda vključuje vzpostavitev novega finančnega instrumenta EU, v okviru katerega bo državam članicam na voljo do 150 milijard evrov posojil. Obenem bodo lahko v obdobju 2025–2028 izkoristile nacionalno odstopno klavzulo, ki jim bo omogočila zvišanje obrambnih izdatkov za do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno, ne da bi prekršile evropska proračunska pravila.
Druge prednostne naloge bele knjige so še povečanje vojaške pomoči Ukrajini, odprava vrzeli v obrambnih zmogljivostih članic in okrepitev evropske obrambne industrije.
Pospešitev ukrepanja na področju konkurenčnosti gospodarstva
Voditelji držav članic EU so se zavzeli tudi za pospešitev ukrepanja na področju krepitve konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Kot prednostna področja so izpostavili poenostavitev obstoječih pravil in zakonodaje, znižanje cen energije ter mobilizacijo zasebnega kapitala.
"Letos mora priti do korenitih sprememb pri ukrepanju EU za spodbujanje konkurenčnosti, okrepitev enotnega trga, spodbujanje kakovostnih delovnih mest in uspešen dvojni prehod v skladu z dogovorjenimi podnebnimi cilji," so v sklepih vrha zapisali predsedniki vlad in držav članic.
Za eno od prednostnih področij ukrepanja so določili poenostavitev obstoječih pravil in zakonodaje ter zmanjšanje administrativnih bremen za podjetja.
Svet EU in Evropski parlament so pozvali, naj t. i. zbirna zakonodajna predloga Evropske komisije, namenjena poenostavitvi določenih okoljskih pravil in več finančnih instrumentov EU na področju naložb, obravnavata prednostno. Postopek sprejemanja je treba zaključiti čim prej v letošnjem letu, so dodali.
Komisijo pa so pozvali, naj predstavi dodatne predloge za poenostavitev zakonodaje, med drugim na področjih razogljičenja industrije ter varnosti in obrambe.
Drugo prednostno področje, na katerem je treba po mnenju voditeljev ukrepati za izboljšanje gospodarske konkurenčnosti, je energetika. Menijo, da je treba konec februarja predstavljeni načrt za dostopno energijo, ki vključuje tudi ukrepe za znižanje cen energije za gospodinjstva in podjetja, začeti izvajati še letos. Evropsko energetsko unijo pa je treba vzpostaviti še pred letom 2030.
Na področju večje razpoložljivosti zasebnega kapitala za naložbe pa so pozvali k dokončanju unije kapitalskih trgov in bančne unije.
